Razstava za gibalno in senzorno ovirane

od YHD (0 komentarjev)

Društvo YHD za teorijo in kulturo hendikepa sodeluje pri projektu slovenskih muzejev Dostopnost. Ker me problematika zelo zanima, bi rada opozorila na razstavo, ki s svojo izvedbo v veliki meri rešuje težave gibalno in delno tudi ,senzorno oviranih oseb pri ogledu predstavljenega gradiva.

Razstava 1001 izum prikazuje odkritja zlate dobe islamske civilizacije in njene prelomne vplive na področja znanosti, tehnologije in kulture.

Ta doba je trajala skoraj 1000 let: od 7. do 16. stoletja. Razprostirala se je od Španije do Kitajske. Prelomna odkritja te dobe so pustila neizbrisen pečat našemu današnjemu svetu.

Vsebinsko je zelo dobra. Način predstavitve pa me je navdušil.

Sama se 15 let ukvarjam z grajenimi ovirami za gibalno ovirane osebe. Moja dejavnost je usmerjena predvsem v konkretne rešitve, zato bi rada opozorila na aktualno razstavo 1001 izum, ki jo lahko vidimo do 2. julija na Gospodarskem razstavišču. Razstava je seveda – vsebinsko in tehnično- nastala v tujin. V načinu prezentacije podane vsebine pa je takoj čutiti veliko znanje in izjemen občutek v pripravi gradiva za vso populacijo vključno s hendikepiranimi osebami, pa naj gre za gibalno ali senzorno oviranost.

Osnovni element razstave je 90 cm stene. Od višine 110 do 250 cm je na njem slikovno gradivo.

Na višini 110 cm te stene namesto horizontalne prične površina, ki se pod kotom 30 stopinj spušča proti obiskovalcu do višine 60 cm (kot pri nekaterih ponudbah sadja). Nagnjena površina je prostor za tiskano besedilo, na površini velikosti manjšega plakata (od stene do obiskovalca okrog 100 cm)  je napisano besedilo v precej velikih črkah.

Slikovna gradivo in tekst se zdita tiskana na prosojno plastično maso, saj je oboje osvetljeno od spodaj oz. z zadnje strani in izjemno dobro vidno, kar je gotovo v pomoč slabovidnim osebam.

Ali pa je morda papirnat plakat prekrit s prozorno plastiko in osvetljen tako, da je tekst izjemno dobro viden in odbleskov praktično ni. 

Zaradi potovalnega značaja razstave so ti elementi razporejeni okrog okoli 2 m širokih in vsaj 2,5 m visokih valjev, ki samostojno stojijo v zatemnjenem prostoru.

Vsak valj ima šest, osem ali morda deset takih ravnih stranic. Nagnjene površine pred vsakim ravnim delom razstavnega prostora na valjih so oblikovane v konus. Tako je okrog vsakega valja sklenjena, a lomljena površina s tekstom, prekinjena le z okrasnimi veznimi elementi v isti višini. Krog nagnjenih površin okoli posameznega valja je prekinjena le z višjim pultom z opisom vsebine tega poglavja v avdio obliki (slušalke).

Nad vsakim nagnjenim tekstom je na višini 2,5 metra morda dober meter široka horizontalna obroba z nekaj reflektorji. Le v nekaj primerih me je zmotil njihov odblesk..

Razstava je po vsebini poglavji razdeljena na (približno)10 valjev. O njihovi tehnični izvedbi bi gotovo več vedeli povedati člani tehničnega osebja, ki so verjetno pomagali pri postavitvi razstave.

V trenutku, ko je bila konec uvožene razstave, so me pričakale mize s ponudbo knjig, spominkov in prospektov na višini okrog 110 cm, ki jih z invalidskega vozička nisem videla. Brez dvoma slovenska oprema.

Upam, da bo taka rešitev spodbudila skrbnike zbirk naših muzejev in galerij k premisleku o potrebah gibalno in senzorno oviranih oseb. Ker sem pogosta obiskovalka vaših ustanov, bi si podobne predstavitve različnih tematik želela tudi pri nas. 

Zapis o razstavi je (že prejšnji teden) prispel do nosilk projekta Dostopnost v Etnografskem in narodnem muzeju, Moderni galeriji in njenih načrtovalcev razstav (npr.-o groza-  Neue Slovenishe Kunst).

Nekaj odzivov je ugodnih. Razstava je podaljšana do 30.9.2015.                Polona Kresal Bizaj               

Nazaj

Dodaj komentar