Silvo Mehle

od YHD (0 komentarjev) Silvo Mehle

Čopič

Ljudje na meni najprej opazijo, da sem dolg kot ponedeljek in ker ta dan v tednu ni predmet, me ne more predstavljati. Druga stvar je zagotovo ta, da sem suh kot »suha južina«. Po vsej verjetnosti bi s tem nenavadnim bitjem našla še kakšno skupno točko. Vendar v vsej svoji obliki, seveda, menim, da je pripomoček, s katerim ustvarjam in oblikujem svoje življenje – čopič. Je predmetnofizična kopija mene. Dolg – kot jaz, tanek (suh) – kot jaz in na koncu, na vrhu te dolžine je en sam gibljivi del. V njegovem primeru so to dlake in v mojem moja glava. Vse ostalo je statično.

Čopič je nepomemben in neuporaben, dokler ga nekdo ne vzame v svoje okrilje in prične delo z njim. Z njim se spoznamo v vrtcu, šoli, pri obnovi prostorov. Lahko je amaterski ali profesionalni. Z njim lahko ustvarimo marsikatero stvaritev in marsikomu polepšamo dan. Toda če ne bi imel tako pomembnega dela, kot so dlake, bi bil navadna palica. Menim, da je z menoj podobno. Moja fizična gibljivost me omejuje zgolj na moj zgornji del telesa. A je le-ta še kako pomemben za moje delo in življenje. Vse je v glavi. Tudi moja ustvarjalnost.

Le-ta se je tako kot čopičeva pričela v vrtcu, nadaljevala v šoli, sodelovala pri nastajanju doma. Moja pot je amaterska, poizkušam pa biti profesionalen pri tem, kar počnem. Gibljivost zgornjih okončin mi omogoča, da lahko samostojno ustvarjam, kar želim.

Nazaj

Dodaj komentar