EMILIJA PODJAVORŠEK
ZLATI PRAH



četrtek, 30.6.2011, ob 20 uri, v SOT24,5 Metelkova mesto

Rojena leta 1982 v Celju, odraščala v Luciji. Po končani Srednji šoli za oblikovanje, smer modni oblikovalec v Ljubljani, je nadaljevala študij na Pedagoški fakulteti, smer likovna umetnost v Mariboru. Leta 2009 je diplomirala pri profesorju Ludviku Pandurju. Trenutno živi v Trstu.

PRAVILNIK O IZKLJUČITVI IZ PROGRAMA NEODVISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH




SPLOŠNO

1. člen

Pravilnik ureja postopek izključitve uporabnikov in uporabnic iz programa Neodvisno življenje hendikepiranih (v nadaljnjem besedilu: NŽH).

Na slavnostni seji Mestnega sveta MOL, 9. maja je Elena Pečarič prejela plaketo glavnega mesta Ljubljane, ki sta jo v njenem imenu prevzela njena prijatelja in dolgoletna sodelavca Klaudija Poropat in Emil Bohinc.





Obrazložitev:
Elena Pečarič za izjemno organizacijsko, zakonodajno in publicistično delo, s katerim je stotinam ljudi z oviranostmi v Sloveniji ustvarila radikalno nov življenjski standard neodvisnega življenja z uvedbo osebne asistence v okviru Centra za neodvisno življenje in organizacije Youth Hendicap Depriviledged – YHD, ki ju vodi. Njena duhovna moč je veličasten zgled velikodušnosti, poguma in neskončnega zaupanja v življenjski smisel, v katerem so posamezniku v vseh okoliščinah vse življenje odprte vse možnosti.





Vse fotografije: Nada Žgank

VLJUDNO VABLJENI na javni posvet O SPREMEMBAH s področja SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI IN SOCIALNIH PREJEMKOV

11.5.2011 ob 11h v Cankarjevem domu, dvorana M3-4

Posvet organiziramo v luči aktualnih dogodkov in sprememb na področju socialne politike. V zadnjem času se je sprejelo ali pa se še sprejema kar nekaj novih aktov in sprememb ter dopolnitev starih zakonov.

S strokovnjaki in strokovnjakinjami s področja socialne politike, predstavniki in predstavnicami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in aktivisti in aktivistkami nevladnih organizacij jih bomo poskusili osvetliti in odgovoriti na nekatera pereča vprašanja.

Kaj prinašajo, kako vplivajo na vsakodnevno življenje in kaj spreminjajo v praksi invalidskega varstva: Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Zakon o socialno varstveni dejavnosti, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Zakon o osebni asistenci in Predlagana sprememba Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.



Opažamo, da se na tem področju dogajajo zelo pomembne sistemske spremembe, iz katerih je zainteresirana javnost izključena oziroma nima možnosti sooblikovanja in razpravljanja. Ostaja le občutek, da se socialne storitve privatizirajo, socialni prejemki spreminjajo v kreditiranje državljanov, socialne pravice pa krčijo.

V odprti razpravi želimo razjasniti velike dileme glede uveljavitve ZSVarPre, saj je v javnosti nastal velik preplah in pojavljajo se mnoga odprta vprašanja, na katera ne znamo odgovoriti. Zanimajo nas spremembe glede položaja oseb s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki se bo kmalu spreminjal. To pa sta bila glavna povoda za vzpodbuditev širše razprave tudi o drugih zakonih v pripravi; Zakona o socialno varstveni dejavnosti, Zakona o dolgotrajni oskrbi, Predlogu Zakona o osebni asistenci in nasploh o spremembah na področju socialnega varstva ter o načinu sprejemanja le-teh.

Temo bodo osvetlili in na vaša vprašanja odgovarjali:
Dragica Bac, direktorat za invalide, MDDSZ
Vesna Leskovšek, Fakulteta za socialno delo
Predstavnik/ca direktorata za socialo, MDDSZ
Predstavnik/-ca Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide
Elena Pečarič, YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa

Na javni posvet vabimo vse, ki vas zanima socialna politika in položaj hendikepiranih v sodobni slovenski družbi. Na posvetu bodo sodelovali tudi hendikepirani uporabniki, ki spremembe občutijo na lastni koži.

Predsedstvo YHD

Nikolai Jeffs

Vsakdanji rasizmi od vrtca do visoke šole

Predavanje bo potekalo v SOT24,5 Metelkova mesto, sreda, 13.4.2011, ob 20 uri.



Predavanje bo vzpostavilo hipotetično razvojno pot oziroma bo problematiziralo nekatere morebitne postojanke v formaciji sodobnega rasističnega subjekta. Tako bo preko praktičnih primerov različnih kulturnih, umetniških, pedagoških in strokovnih vsebin, ki nas spremljajo od zgodnjega otroštva dalje, dokazalo kako lahko pride najprej do ustvarjanja potem pa še do utrjevanja bodisi zavestnih bodisi nezavednih negativnih predpostavk o Drugem. Izhajalo bo iz primerov izjemno popularne otroške slikanice Juri Muri v Afriki, filmov za mlajšo publiko, kanonične nacionalne poezije, učbenikov za osnovne in srednje šole ter domnevno strokovnega študijskega dela in kot ga predstavlja Medkulturni vodnik: spletni poslovni priročnik za srečanja s tujimi ljudmi in navadami.


Dr. Nikolai Jeffs predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in je, med drugim, tudi urednik Zbornika postkolonialnih študij (2007).

Dogodki v klubu SOT 24,5 v letu 2010

13. 1.
Ciril Horjak – Večerove ilustracije, predavanje

11. 2 .
Uroš Ipavec – V sršenjem gnezdu, razstava

25. 2.
Anton Komat – Umetnost preživetja, predavanje

17.3.
Saška Goropevšek - Krhke meje filmskega sveta: film med resničnostjo in ustvarjenimi podobami, predavanje, Škratova filmska mala šola

24. 3.
Dokumentarni načini reprezentacije, praktična delavnica, Škratova filmska mala šola

25. 3.
Marko Ogris – Kdo smo in od kod prihajamo, predavanje

1. 4.
Jelena Popov – Plakati, razstava

7. 4.
Katja Čičigoj: Pastiš v masalini omaki: Kartografija nestvarnosti kot simptom globalizirane stvarnosti v filmu Revni milijonar, predavanje, Škratova filmska mala šola

14. 4.
Prvi koraki, praktična delavnica, Škratova filmska mala šola

28.4.
Andrej Tomažin: Nostalghia in Offret: Andrej Tarkovski in Emmanuel Levinas , predavanje, Škratova filmska mala šola

12. 5.
Priprava scenarija in nadaljevanje s snemanjem, predavanje, praktična delavnica, Škratova filmska mala

24. 5.
Dr. Valerija Korošec – Univerzalni temeljni dohodek

26.5.
Saša Šavel Burkart: Manjšinska kinematografija: turško-nemški film; predavanje, Škratova filmska mala šola

9.6.
Dare Pejić: Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu; predavanje, Škratova filmska mala šola

25. 6.
10 let parade ponosa – otvoritev razstave – v sodelovanju s Škuc

10.9.
Otvoritev razstave Jelene Kovačić - »IN YOUR DREAMS«, otvoritev razstave

29. 9.
Predstavitev ČASOVNE BANKE SLOVENIJE

21.10.
Here Queer!: Umetnost in homoseksualnost - otvoritev razstave
- v sodelovanju s Škuc

27.10.
Predstavitev kulturne skupine "Optimisti", ki deluje v okviru Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva slepih in slabovidnih »Karel Jeraj«.

2. 11.
Predavanje: Tjaša Pureber: Emir Kusturica: ideologija, film, Romi in Drugi, Škratova filmska mala šola

30. 11.
Predavanje: Barbara Drole: Enakost in razredni boj pri Jean-Lucu Godardu, Škratova filmska mala šola

7. 12.
Otvoritev razdtave del Dareta Zatlerja. Ob dnevu boja proti AIDSu, v
sodelovanju s ŠKUC


Med 13. in 18. septembrom je v klubu gostoval TiPovej! s seminarjem »Communication that matters«, na temo prepoznavanja predsodkov in stereotipov vizualnih sporočil.

Zakoni in pravilniki v veljavi

Vabimo na predavanje

Darij Zadnikar
WWW 1.0 PRVA SVETOVNA SPLETNA VOJNA?

Predavanje bo potekalo v SOT24,5 Metelkova mesto
v sredo, 16.2.2011, ob 20 uri.



Če so v devetdesetih washingtonski ideologi ob primeru kiberzapatistov svarili pred mrežno vojno in kiberterorizmom kot potencialnima grožnjama krasnemu novemu svetu, ki mu načelujejo ZDA, se danes lahko vprašamo, ali že smo v tej vojni.
V davnih časih, pred skoraj tremi leti, je iz internetnega subkulturnega podzemlja, ki se je družil okoli spletne strani 4chan, vzniknil internetni meme Anonimnih. Njihove občasne okupacije dostopov do spletnih strani in resnejši hekerski napadi so se sprva zdeli le zafrkancija, v mejah internetnega trollanja. Zadeva se je spremenila, ko so z operacijo Chanology, ki je še vedno v teku, za svojo tarčo vzeli obskurno scientološko cerkev. Tedaj so se pojavili tudi „IRL“ (real – resnično): protestniki z maskami Guya Fawksa. In če je Alan Moore, avtor kultnega stripa V for Vendetta, bil silno nezadovoljen nad hollywoodskim produktom, ki je anarhistične ideje prekodiral v nekakšen antibushevski liberalizem, mu je ob nastopu Anonimnih „zaigralo srce“. Anonimni so se politizirali.

Svetloba v glavi

Miro Starič

sreda, 9. 2. 2011, ob 20 uri, v SOT24,5 Metelkova mesto.



Miro Starič je že zelo zgodaj imel slikarske ambicije, ki pa so se začele uresničevati šele leta 1973, Začel je slikati na opeko tematiko fresk iz samostanov. Slikanje na opeko je čisto njegov izum, danes pa je to že kar nekaj običajnega. Kasneje ga je privlačila narava, začel si je napenjati ter pripravljati platna in slikati z akrilom. Kasneje ga je premagal izziv lepote, starih kmečkih hiš in kozolcev, ki jih dandanes že redko srečamo. Zelo veliko je slikal in se kot avtodidakt izpopolnjeval. Morda malo samosvoj in zavračajoč avtoriteto, je odkrival svetlobo in barve na svoj način, in iz sebe. Fascinira ga svetloba in likovna ureditev, ter neka brezčasna pripovednost te naše nedoumljive realnosti, ki nam dovoljuje le površno dojemanje, zaradi neprestanega notranjega dialoga. Stvari, ki jih vidimo interpretiramo po svojih zmožnostih, njegova želja pa je najti bistvo tega, kaj navdušuje. Izhodišče je dobro počutje energija in svetloba v bitju, ki jo naj bi slike posredovale. Konceptualno se razvija še naprej, in se omejuje na naivno iskrenost, ki naredi njegove slike, ne glede na morebitno sofisticiranost, dopadljive in očem sprejemljive.



Slikarstvo je njegov skriti vrt, kjer eksperimentira z svojo sposobnostjo in željo po popolnosti, in kjer mirno in nepretenciozno, včasih kljubovalno iskreno, gradi. Po naravi je tak, da mu je precej vseeno za medijsko pozornost, ljubši mu je mir, tako svoj kot od drugih. Trenutno se izraža z oljnimi barvami. Experimentira pa tudi z elektromehaničnim kolažem, ker kot kompetenten elektronik vidi nove izzive in ga čar tehnike nagovarja tudi v to smer.



Živel je v Holandiji med leti 1980 in 1987, kje so se njegove slike prodajale v galeriji Imago in v trgovini na Kalver straat, ki je glavna nakupovalna peš cona v Amsterdamu.

Razstave: L. 1979 samostojna razstava v galeriji Commerce v Ljubljani

L. 1993 samostojna razstava v galeriji Commerce v Ljubljani

L. 1994 samostojna v Tinjah v Avstriji

Samostojna razstava v na Brdu pri Kranju, v Komnu, na krasu, na gradu Snežnik, in na Socerbu, kjer je imel stalno razstavo 9 let, v Galeriji Pungrt v Kranju, v kulturnem domu v Stražišču pri Kranju, galeriji v Zapolju, Logatec, Galerija Mitnica in galerija Dali v Kranju. Med leti 1993 in 2010 je bilo več razstav, extempore v Vodnjanu 2000 – 2007 in Grožnjanu 2006 - 2008.



Vljudno vabljeni!

Pogrešali te bomo.