POSLOVNIK

YHD- DRUŠTVO ZA TEORIJO IN KULTURO HENDIKEPA

JUNIJ 2010
KAZALO

1 SPREMNA BESEDA 3
2 PREDSTAVITEV NVO 3
3 SPLOŠNE ZAHTEVE 10
3.1 Pravila delovanja 10
3.2 Izpolnjevanje zakonskih zahtev 12
3.3 Obvladovanje dokumentacije 12
4 VODITELJSTVO IN VODENJE 13
4.1 Zavezanost vodstva (trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nenehno izboljševanje) 13
4.2 Strateško in letno načrtovanje 14
a) Vizija, poslanstvo in vrednote 14
b) Cilji in spremljanje njihove realizacije 15
4.3 Spremljanje realizacije načrtov in poročanje o rezultatih 16
4.4 Organiziranost, odgovornosti in pooblastila 17
a) organizacijska struktura (organiziranost in odgovornosti organov) 17
b) odgovornosti in pooblastila ter potrebne kompetence za vsako delovno mesto (opis delovnih mest) 17
4.5 Notranje in zunanje komuniciranje 21
a) notranje komuniciranje 22
b) zunanje komuniciranje 22
5 ZAPOSLENI IN PROSTOVOLJCI 22
5.1 Zaposlovanje, uvajanje v delo, informiranje in motiviranje 22
5.2 Usposabljanje in izobraževanje 23
6 VODENJE VIROV 24
6.1 Vodenje finančnih virov 24
6.2 Upravljanje z lastnino- infrastrukturo 25
7 VODENJE PROCESOV 25
7.1 Osredotočenost na uporabnike storitev- njihove zahteve in pričakovanja 25
7.2. Osredotočenost na financerje – njihove zahteve in pričakovanja 28
7.3 Vodenje in izvajanje storitev 28
7.4 Vodenje in izvajanje projektov oz. programov 29
7.5 Graditev partnerstev in mreže 29
8 SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (EVALVACIJA) 30
8.1 Splošno 30
8.2 Spremljanje procesov 30
8.3. Zadovoljstvo deležnikov 31
8.4 Notranje presoje 32
9 IZBOLJŠEVANJE 32


1 SPREMNA BESEDA

YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je nastalo kot uresničitev vizije o neodvisnem življenju hendikepiranih. To pomeni imeti možnost odločanja o lastnem načinu življenja, biti aktiven in enakopraven posameznik na vseh področjih družbenega življenja. Zato smo že od vsega začetka bili razvojno naravnani s tem, ko razvijamo teorijo, ki spreminja prakso, promoviramo kulturo hendikepa, s katero osveščamo širšo javnost in spreminjamo pogled ter zavedanje samih hendikepiranih o svojem lastnem položaju, rušimo predsodke in stereotipe, ki so povezani s tradicionalnem dojemanjem invalidov izhajajoč iz medicinskega modela.

Trajnostni razvoj za nas pomeni graditev dobrih praks in samoizpolnjevanje. Izhajajoč iz lastnih izkušenj smo izdelali pravila in pravilnike, katerih namen je izboljšanje in dvig kvalitete storitev, kakor tudi zagotavljanje pravic in enakih možnosti uporabnikov kot tudi zaposlenih osebnih asistentov in asistentk. Velik pomen namenjamo izobraževanju, osveščanju in informiranju, pri čemer se poslužujemo različnih komunikacijskih medijev (spoti, publikacije, kratki filmi, strip, portal….)

Prizadevamo si za dvigovanje kvalitete nudenih storitev, pri čemer smo zavezani uporabniški perspektivi. To pomeni, ne le individualizacija storitve, ampak postavljanje uporabnika kot merilo vsega in kot tistega, ki ima moč nad storitvijo, hkrati pa obveznost in dolžnost, da jo zna upravljati. Iz lastnih izkušenj, tako uspehov kot napak, smo se učili in izdelali svoj »know how«.

Poslovnik daje vpogled v vsebino programov in storitev, ki jih izvajamo in razvijamo, v način delovanja društva, predstavlja principe in načela, ki smo jim zavezani ter naloge in cilje, ki jih zasledujemo.


2 PREDSTAVITEV NVO

YHD- Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je bilo ustanovljeno leta 1996 in združuje hendikepirane posameznike in posameznice, ki verjamemo in delujemo po filozofiji neodvisnega življenja. Združeni smo v svoji različnosti, da bi lažje dosegali cilje. Ne nasedamo retoriki zdravega načina življenja, logiki varstva in skrbi, izogibamo se pokroviteljskim praksam dobrodelnosti ter usmiljenja. Predvsem pa ne dovolimo več, da bi si kdo vzel pravico ali se čutil poklicanega, da govori za nas, namesto nas in v našem imenu.

Hendikep razumemo kot socialni status, ki se ga pripiše vsakomur, ki v nekem trenutku ali v določeni družbi, izpade iz obstoječih definicij in sprejetih norm. Hendikepiran posameznik se tako znajde v določenih družbenih razmerjih, ki ga potiskajo in držijo v depriviligiranem položaju. Zato ga mora in more preseči.

Člani društva so hendikepirani in nehendikepirani posamezniki in posameznice, ki se zavzemajo za enakopravne možnosti in odgovornosti hendikepiranih ljudi na vseh področjih družbenega življenja.
Naš glavni program je Neodvisno življenje hendikepiranih, ki je zasnovan in utemeljen predvsem na osnovni človekovi pravici do izbire načina življenja, možnosti za enakopravno in aktivno življenje ter omogoča posamezniku soudeležbo v vseh sferah družbenega življenja.
Projekt je namenjen vsem hendikepiranim, ki hočejo in želijo živeti neodvisno, pa za dosego tega potrebujejo vsakdanjo pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih, ki si jo zagotavljajo z osebno asistenco. Hendikepirani posamezniki tako lahko živijo neodvisno in si sami upravljajo in urejajo življenje glede na svoje potrebe, zmožnosti in želje.
Po prijavi, da želijo vstopiti v program, z vsemi hendikepiranimi posamezniki izvedemo individualne razgovore in skupaj določimo obseg in vrsto potrebne pomoči ter profil in spretnosti, ki naj bi jih njihovi osebni asistenti po možnosti imeli. Potencialne kandidate za osebne asistente nam praviloma posreduje Zavod za zaposlovanje, po opravljenih razgovorih pa jih napotimo k posameznim hendikepiranim osebam. Hendikepirana oseba si sama izbere svojega osebnega asistenta ali asistentko (enega ali več - odvisno od potrebne pomoči, ki je lahko tudi 24-urna) in jim razloži svoje potrebe, način in vrsto dela. Na ta način sam organizira in vodi asistenco, ki jo potrebuje. Asistenca vključuje osebno nego, gospodinjska opravila, spremstvo in druga fizična opravila, ki jih hendikepirani posameznik ne more sam opravljati oz. pri tem potrebuje določeno pomoč. Ko si hendikepirana oseba izbere kandidata ali kandidatko, jo vključimo v program subvencioniranih zaposlitev pri zavodu za zaposlovanje. Pred vključitvijo jih seznanimo s širšim kontekstom programa, s delovanjem društva ter s pravicami in odgovornostmi hendikepiranih posameznikov, vključenih v program, društva YHD ter njihovimi pravicami in obveznostmi. Tako uporabniki kot tudi novo vključeni osebni asistenti, so deležni izobraževanja.
Socialni položaj uporabnika se s tem programom radikalno izboljša oz. spremeni, saj osebna asistenca pomembno vpliva na dvig kvalitete življenja posameznika. Uporabnik se več ne prilagaja pomoči, ki jo ima ali jo lahko dobi, ampak sam z njo upravlja in si jo razporeja tako, kot mu najbolj služi ter odgovarja. S tem se posredno dvigne tudi njegova storilnost in učinkovitost, eden od vplivov neodvisnega življenja pa je tudi ta, da posameznik čuti potrebo, da je aktiven in soudeležen ter v toku dogajanja in ne več zgolj gledalec, opazovalec ter pasivni akter.
Posebnost našega projekta se sestoji tudi v tem, da smo odgovorni izvajalci tako strokovno usposobljeni kot tudi v vlogi uporabnikov same storitve osebne asistence ter imamo lastno izkušnjo samozaposlovanja v običajnem delovnem okolju. Večina uporabnikov je tudi članov društva, čeprav članstvo ni pogoj za nudenje usluge.

Dodatne aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru tega programa so tudi: izobraževanje asistentov in uporabnikov, vrstniško svetovanje, informiranje in izobraževanje o možnostih in novostih s področja zaposlovanja subvencioniranih zaposlitev, spremljanje zakonodaje in pisanje ter predlaganje amandmajev k posameznim predlogom zakonov, sodelovanje s številnimi nevladnimi organizacijami in udeleževanje ter izvedba okroglih miz, posvetov, predavanj, informiranje medijev in obveščanje širše javnosti, udeleževanje na posvetih, seminarjih, sestankih in drugih dogodkih s področja socialnega varstva in zaposlovanja, pisanje avtorskih člankov, predavanja in izobraževanja, namenjena strokovnim delavcem, študentom ter oblikovalcem politik, mentorstvo, izdajanje publikacij o osebni asistenci in neodvisnem življenju, pa tudi iskanje financerjev in sponzorjev.
Program Neodvisno življenje hendikepiranih v največji meri financira Zavod za zaposlovanje, drugi financerji pa so Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Ljubljana in nekatere druge manjše občine, FIHO, ostala sredstva pa pridobimo s prispevki uporabnikov in donatorjev.


Poleg tega izvajamo še nekaj drugih stalnih programov kot so Klub SOT 24,5, spletni portal Handyworld, v letu 2007 smo zaključili program Equal, v vseh enajstih letih delovanja pa smo izvedli tudi številne druge manjše projekte.
Društvo YHD se zavzema za spreminjanje položaja hendikepiranih oseb (ter s tem tudi ostalih marginalnih skupin, saj je emancipacija lahko le univerzalna) in za promocijo kulture hendikepiranih ter ostalih marginalnih skupin. Klub SOT 24,5 smo si zamislili kot prostor, kjer se bodo odvijali projekti namenjeni promociji naših ciljev in vrednot ter osveščanju javnosti glede položaja marginalnih oziroma depriviligiranih skupin. V ta namen organiziramo v prostoru sledeče dejavnosti: občasna predavanja in okrogle mize (razvoj teorije hendikepa in predavanja s področja margin - mladih, žensk, homoseksualcev, brezdomcev...), filmofilski simpoziji, teoretski maraton, galerijska dejavnost (razstave), posredovanje informacij, manjši koncerti, tematski filmski in družabni večeri, večeri prostovoljcev in prostovoljk.
Program SOT 24,5 tako uresničuje potrebe mladih po druženju, izmenjavi informacij in izkušenj, zagotavlja tudi promocijo mladih avtorjev in ustvarjalcev, ter jim daje možnost prvih začetkov. Namenjen pa je tudi odpiranju novih prostorov in razvoju novih idej, spoznavanju drugačnosti in širjenju kulture solidarnosti. Udeležence izbiramo glede na marginalno usmerjenost, kvaliteto in izvirnost. Na vsebinski ravni je pomemben kriterij socialna nota, marginalna tematika, družboslovni in humanistični poudarki, razdelava hendikepa ter senzibilnost za nianse in podtone družbenih dogajanj. Na formalni ravni pa različni načini, stili in tehnike obdelave snovi. Razstavljamo tako dela hendikepiranih avtorjev, kot tudi avtorjev, ki se lotevajo področja hendikepa. Prav tako pa se trudimo vzpodbujati hendikepirane k ustvarjanju kot tudi druge avtorje in umetnike, da se lotevajo ter svojo kreativnost izrazijo na temah, ki so prioritete našega programa. Vsi dogodki so odprti za javnost.

Portal Handyworld deluje od leta 2004. Gre za nadgradnjo in dopolnjevanje projekta, ki ga je v letu 2004 podprla Evropska Komisija v okviru Phare Small Projects Programme. Na omenjenem portalu gre za zbiranje in posredovanje informacij različnega značaja. Na njem lahko najdete veliko raznovrstnih povezav ter informacij v zvezi z EU: mednarodno sodelovanje, zanimive organizacije, ki iščejo partnerje in prostovoljce, evropske krovne organizacije s področja hendikepa ter mladih, zakonodaja EU s področja hendikepa v povezavi s tujimi organizacijami. Portal ima tudi angleško verzijo, kjer zbiramo in prevajamo tiste podatke, ki so zanimivi za tuje obiskovalce in predvsem z vidika promocije Slovenije ter prikaza delovanja in rešitev na področju hendikepa v naši državi. Zelo pomembno se nam zdi, da imamo čim več podatkov v rubriki turizem in dostopnost, saj lahko tako pričakujemo tuje goste in obiskovalce, ki so že sedaj večkrat iskali informacije pri nas. Seveda pa velja tudi obratno, da naše obiskovalce in uporabnike čim bolj osveščamo o aktualnih dogodkih ter drugih pomembnih zadevah s posameznih področij: storitve, tehnični in medicinski pripomočki, zakonodaja, tuja praksa, kulturni, športni in drugi dogodki, turizem, in predvsem možnosti sofinanciranja projektov in mednarodnega povezovanja organizacij. Sam projekt zajema predvsem:

1. Iskanje, zbiranje in urejanje koristnih in aktualnih informacij s posameznih področij, ki jih zajema portal; in sicer zbiranje informacij poteka po posameznih področjih in se jih tako tudi vnaša na portal. Informacije zbiramo na najrazličnejše načine, tako preko medijev, knjižnic in katalogov ter drugih virov informacij. Za nekatere informacije kontaktiramo neposredno same institucije oziroma agencije, zbornice in druge, ki nam lahko posredujejo ustrezne in zanesljive podatke (npr. dostopnost). Pomemben vir informacij so za nas tudi mednarodne konference, ki se jih udeležujemo in pa neposredni stiki z organizacijami in posamezniki iz EU. Velik del informacij pa predstavljajo lastne izkušnje, ki so tudi sestavni del portala, oziroma je portal namenjen prav temu, da se povsod lahko komentira in dodaja lastno videnje.
2. Prevajanje pomembnih in ključnih tekstov tako iz angleščine v slovenščino kot tudi slovenščine v angleščino.
3. Oblikovanje in pošiljanje obvestil (novosti na portalu) vsem registriranim in drugim uporabnikom, ki si to želijo, predvsem pa mladinskim organizacijam, strokovni javnosti in hendikepiranim posameznikom. Mesečno posredujemo aktualne informacije in novosti, ki jih lahko poiščejo in najdejo na portalu pod rubriko novosti.

Naše ciljne skupine so predvsem hendikepirani posamezniki (predvsem mladi, saj so le-ti tudi v največji meri uporabniki interneta ter hkrati predstavljajo večino uporabnikov v vseh naših dejavnostih in aktivnostih), študentje, predvsem humanističnih usmeritev, ki iščejo najrazličnejše podatke, literaturo in druge informacije za svoje diplomske naloge, seminarje, mladi nasploh, saj področje mednarodnega sodelovanja vsebuje tudi informacije in možnosti mednarodnega prostovoljnega dela ter nudi veliko idej za prosti čas, strokovnjaki, starši, sorodniki, delodajalci ter širša javnost.


V letu 2007 smo uspeli prvič izdati knjižico Bontonček – ali kako biti prijatelj z vsemi.
Bontonček je drobna knjižica, ki je prvič izšla na Hrvaškem in v kateri je navedenih nekaj pravil lepega vedenja do hendikepiranih, bolnih ter do vseh ostalih ljudi, ki odstopajo od nekega ideala. Pravila lepega vedenja so napisana na otrokom prijazen in razumljiv način, teksti pa so ponazorjeni s slikami.
Primeri v Bontončku prikazujejo različne situacije, ne samo hendikepiranih otrok (tudi npr. primeri kroničnih bolezni kot sta diabetes in astma), situacije, v katerih se večkrat lahko znajde posameznik. Preko Bontončka otroci spoznajo različne oblike hendikepa in dolgotrajnih bolezni, načine, kako se lahko v igro in učenje vključijo vsi otroci, pridobijo občutek solidarnosti in lastne vrednosti ter izgubijo strah pred drugačnostjo.
Izvajanje projekta smo si zamislili skozi izvajanje delavnic, v katerih otrokom predstavimo Bontonček in jih spodbujamo k spoznavanju teme, pogovoru in kreativnemu ustvarjanju, z namenom razvijanja vrednot kot so spoštovanje in solidarnost ter ozaveščanja o pravicah in odgovornostih. Izvedbo aktivnosti promocijskih in izobraževalnih delavnic izvajajo tudi izvajalci z lastno izkušnjo hendikepa. Z izvedbo aktivnosti s strani hendikepiranih izvajalcev delujemo v smeri razbijanja stereotipov in predsodkov, sam Bontonček pa prav tako prinaša vsebine, ki uveljavljajo in širijo vrednote, ki so osnova boja proti diskriminaciji. Ciljna skupina so otroci, ki obiskujejo prvo triado osnovne šole. Posredno pa so ciljna skupina tudi učitelji in učiteljice, ki bodo prisotni pri izvedbi delavnice in bodo dobili vpogled v to, kako se lahko Bontonček uporablja v razredu, da ga bodo uporabili tudi sami, če se bodo znašli v situaciji, ko bodo v razredu poskušali odgovoriti na kakšno od vprašanj, ki jih naslavlja Bontonček (različna vprašanja povezana konkretno s hendikepom ali dolgoročnimi boleznimi, pa tudi vprašanja medsebojne pomoči, spoštovanja, solidarnosti, različnosti, sprejemanja,…)

V letu 2010 je društvo YHD pristopilo k projektu ENIL Driving Force for Equal Opportunities (EDFEO). V okviru projekta so se po Evropi vzpostavili 4 centri vsak s svojo nalogo. Naša je opolnomočenje, informiranje in vzpostavitev mreže uporabniških organizacij s področja neodvisnega življenja in pravic hendikepiranih oseb s področja vzhodne Evrope, natančneje iz sledečih držav: Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Bolgarija.
Glavne naloge društva so: promocija dobrih praks s področja osebne asistence; izobraževanje vlad o neodvisnem življenju hendikepiranih in analiza politik in pomoči, ki jo inštitucije evropske unije namenjajo hendikepiranim v vzhodni Evropi.


Bivši projekti:

Progressing towards equality – an intersectional approach to discrimination (PROTECT) Pri izvedbi projekta, ki je potekal od 1. 11. 2008 do 31. 10. 2009 smo sodelovali kot partnerji skupaj z Društvom informacijski center LEGEBITRA, Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD), Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ter Mirovnim inštitutom kot nosilcem projekta.
Glavni cilji projekta so bili pridobiti informacije o vplivu prepletanja različnih osebnih okoliščin na posameznike in posameznice, približati problematiko večplastne diskriminacije slovenski javnosti ter skupaj z ostalimi akterji, ki delujejo na področju diskriminacije iskati skupne rešitve ter smernice za razvoj delovanja v navezavi na večplastno diskriminacijo. Namen tega projekta pa je bil nenazadnje tudi spodbuditi razpravo o (civilnih, socialnih, političnih, kulturnih, ekonomskih, seksualnih ipd.) pravicah, ki so vezane na položaj osrednjih skupin tega projekta.

V ta namen smo skozi različne komponente naslavljali situacije, ko se oseba nahaja v slabšem položaju v primerjavi z drugimi osebami zaradi ne le zaradi ene osebne okoliščine, temveč zaradi več osebnih okoliščin hkrati. Opravljena je bila preliminarna analiza stanja v Sloveniji z metodo poglobljenih intervjujev z ljudmi, ki doživljajo diskriminacijo na osnovi več osebnih okoliščin hkrati in fokusnih skupin s predstavniki različnih nevladnih organizacij, kjer je bil poudarek na seznanjanju ljudi s problematiko diskriminacije in na pridobivanju informacij o dejanskem stanju v praksi, o potrebah posameznikov, ki doživljajo večplastno diskriminacijo in tudi organizacij ter strokovnjakov, ki se pri svojem delu z njimi srečujejo. Izpeljana je bila plakatna akcija »Kdaj ti bo zmanjkalo lepila?«, iskali smo primere dobrih praks na področju preprečevanja večplastne diskriminacije, vzpostavljena je bila spletna stran http://www.multipladiskriminacija.si. Za konec projekta smo 21.10.2009 organizirali mednarodno konferenco, na kateri smo spregovorili o multipli in intersekcijski diskriminaciji kot specifičnih oblikah diskriminacije, kot rezultat projekta pa je izšla tudi publikacija Na križiščih diskriminacije avtorja Romana Kuharja.


RP UFO – Partnerstvo za bodoče možnosti (v okviru pobude Equal) je dvo-in pol letni projekt, ki se je zaključil 28. 10. 2007. Partnerji v projektu so: YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Center za neprofitni management, Zavod RS za zaposlovanje, Fakulteta za socialno delo, Mestna občina Ljubljana, Center za poslovno izobraževanje

Projekt smo zasnovali na ideji medsebojne pomoči različnih družbeno marginaliziranih, depriviligiranih skupin. Pomoči, ki temelji predvsem na potenciranju tistega, kar posamezniki zmorejo ob medsebojnem sodelovanju in dopolnjevanju in znajo in ne na poudarjanju njihovih hendikepov oziroma pomanjkljivosti.

Osnovno vodilo projekta je bilo, da je prav vsaka težje zaposljiva oseba oziroma skupina lahko ekonomsko učinkovita in zanimiva za trg delovne sile. Razvojno partnerstvo oblikuje modele za učinkovitejšo socialno in ekonomsko politiko s povezovanjem in solidarnostjo različnih izključenih skupin na način, da si drug drugemu zagotavljajo ekonomsko in socialno neodvisnost ter avtonomijo. Možna in mogoča so tudi takšna delovna mesta, na katerih se lahko zaposlujejo in delajo tudi zelo različni ljudje, tako po izobrazbi kakor po sposobnosti in z različnimi lastnostmi. Pomemben je predvsem interes oziroma motivacija za delo. Vodilo projekta je bilo tudi, da imajo posamezniki oziroma uporabniki možnost izbire, pravico in dolžnost soodločanja ter oblikovanja politike projekta. Projekt je v tem oziru presegel obstoječo prakso in se je v svojih vsebinah osredotočal na vzroke izključevanja ljudi iz trga dela - ne ukvarja se torej s stanjem telesa, marveč z okoliščinami in ovirami, ki določenim skupinam ljudi onemogočajo participacijo v družbi. Projekt odpira nove zaposlitvene možnosti in vzpostavlja nov profil poklica ter hkrati in s tem rešuje tudi perečo problematiko na socialnem varstvu.

Tako so potrebe, na katere je poskušal odgovarjati projekt, potrebe po zaposlitvi in družbeni koristnosti hendikepiranih in socialno izključenih (omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vrnitev nanj tistim, ki imajo težave pri prvem ali vnovičnem vključevanju vanj). Projekt je imel tudi učinek opolnomočenja in krepitve moči vključenih posameznic in posameznikov.

Ob začetku izvajanja projekta smo si zastavili dva glavna cilja:
1. cilj: Oblikovanje trajne možnosti za neodvisno življenje hendikepiranih ter razvijanje modelov opolnomočenja, kar pomeni zaposlovanje osebnih asistentov oz. ustvarjanje novih delovnih mest ter oblikovanje poklicnega profila in s tem povečanje zaposlitvenih možnosti dolgotrajno brezposelnih
V okviru izvajanja RP smo izvedli izobraževanje, ki se ga je udeležilo 20 asistentk in asistentov, ki so bili udeleženci in sooblikovalci modula hkrati. Kot rezultat te aktivnosti imamo izdelan modul izobraževanja, priročnik izobraževanja, etični kodeks osebnih asistentov. Večina asistentov je izobraževanje uspešno zaključila in prejela priznanja. Priročnik zajema natančen opis posameznih tem predavanj, teoretske prispevke, opise vaj, način izvedbe in metode evalvacije in bo za naslednje izvajalce lahko predstavljal bogat vir informacij, izhodišč in preteklih izkušenj.
Izdelan je profil poklica osebni asistent/osebna asistentka in podana vloga za potrditev poklica na Centru za poklicno izobraževanje.

Oblikovanje trajne možnosti za neodvisno življenje predvideva sistemsko rešitev, v okviru katere se bodo pravice do storitev vezale na posameznika, ki jih potrebuje. V primeru neodvisnega življenja torej pravica do osebne asistence, katere upravljanje mora v največji možni meri ostati v rokah uporabnika. Tako se ta pravica najbolje izvaja preko neposrednega financiranja. Za ureditev tega področja je pristojno MDDSZ, v okviru izvajanja projekta pa smo nanj naslovili več pobud.

2. cilj: Spodbujanje hendikepiranih oseb za aktivno vključevanje na trg dela, kar pomeni posredovanje med iskalci zaposlitve in delodajalci ter izvajanje ustreznih podpornih storitev in izobraževanj za zmanjšanje stopnje brezposelnosti in omogočanje dostopnosti do delovnih mest.
Pomemben del aktivnosti v okviru tega cilja smo namenili promociji zaposlovanja hendikepiranih v običajnih okoljih. Najvidnejši rezultat tega so promocijski spoti, ki so se in se še vrtijo na javni in komercialnih televizijah, ter kratek dokumentarni film o primerih dobrih praks na področju zaposlovanja hendikepiranih, ki je del mednarodnega dela projekta.
Izdelali smo analizo zakonodaje s področja zaposlovanja, sodelovali v nekaj mednarodnih primerjalnih študijah s področja zaposlovanja hendikepiranih in sprožili postopek za pridobitev koncesije za opravljanje storitve posredovanja del.
Tudi na področju zaposlovanja smo izdelali nekaj pobud, ki smo jih posredovali MDDSZ in MJU, rezultat tega pa je odločitev oziroma sklep MJU, da se vsako leto v okviru javne uprave odpre 16 mest za pripravništva mladim, hendikepiranim iskalcem zaposlitve.


Kronološki pregled razvoja in dejavnosti društva:

1990 Razvoj YHD-ja kot neformalnega gibanja: Youth handicapped deprivileged. Razvoj teorije hendikepa in odpor do medicinskega modela dojemanja invalidnosti kot osnovno vodilo pri oblikovanju vseh naših nadaljnjih projektov in akcij.
1990 – 1996
Začetki osebne asistence in Neodvisnega življenja hendikepiranih, ki deluje kot projekt Društva za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela;
Avtorji projekta tako v vlogi uporabnikov kot izvajalcev; prvi zaposleni asistenti preko programa Javnih del in prostovoljci, predvsem študenti Pedagoške fakultete.
1991 - 1994
Pristop k Mreži za Metelkovo, ki je do jeseni 1990 združevala že preko 200 skupin in posameznikov z namenom pridobitve prostorov bivše vojašnice za izvajanje programa kulturnih in socialno-kulturnih skupin in posameznikov. Leta 1994 nam je bil dodeljen prvi prostor, ki smo ga poimenovali SOT 24 in v katerem smo pričeli z organiziranjem predavanj, razprav, razstav, manjših koncertov – enako kot ostali ustvarjalci in prebivalci brez osnovne infrastrukture. Po večletnem obdobju pogajanj in veliko vloženega dela so leta 1996 mestne oblasti pristopile k prenovi nekaterih objektov na Metelkovi in septembra 1996 smo kot samostojno društvo podpisali prvo pogodbo o najemu ter v prenovljenih prostorih nadaljevali s svojim programom.
1994
Organiziranje in izvedba Mednarodnega kulturnega tabora, ki je bil v finančno podprt s strani Zavoda za odprto družbo Slovenija, na katerem smo ob kopici spremljevalnih dogodkov izvedli fotografsko in filmsko delavnico. Rezultat dvotedenskega dogajanja je bila fotografska razstava in kratek igran film KRIK v sodelovanju s Televizijo Slovenija.
1995
Udeležba na mednarodni konferenci »Managing care and Welfare«, ki jo je na Dunaju organiziral Nizozemski Inštitut za socialno varstvo. Navezava prvih stikov in govor o možnosti sofinanciranja razvoja naše ideje o neodvisnem življenju in osebni asistenci v program na področju socialnega varstva.
1995 Izid prve številke AWOL-a, Časopisa za socialne študije, ki je zamišljen kot teoretična revija. Njegov namen je ne samo razvijanje koncepta hendikepa, temveč širše- vzpostavljanje polja socialnih študij, postaviti opozicijo medicinskemu diskurzu, ne v smislu potlačitve, temveč vztrajanja pri svojih teoretskih in družboslovnih stališčih.
1996-2000
Vodenje oddaje Gastroskopija na Radiju Študent-
Tematske mesečne oddaje
1996 Formalna ustanovitev društva YHD- Društva za teorijo in kulturo hendikepa.
1996 Kulturna izmenjava z Litvo
1997-1998 Pridobitev sredstev iz programa PHARE-Lien, ki so bila namenjena delovanju projekta SOT 24.
1998-2000
Neodvisno življenje hendikepiranih kot eden izmed 5 projektov, ki se izvede v okviru projekta Preobrazba storitev na področju socialnega varstva MATRA program, ki ga je koordiniral Nizozemski inštitut za socialne zadeve
1999 Izdaja knjižice Manifest Neodvisnega življenja- Izdajo manifesta podpremo z enodnevno akcijo branja manifesta po ulicah Ljubljane in zbiranja več kot 3000 podpisov podpore.
2000
Prvi center za neodvisno življenje v SLO, kjer usposobimo pisarno za potrebe programa NŽH.
2000 - 2007
Sprejem programa NŽH v večletno financiranje s strani MDDSZ in MOL, odobritev dolgotrajnejših zaposlitev osebnih asistentov
2004
Spletni portal HANDY – WORLD http://www.handyworld-si.com) , v okviru PHARE programa
2005 Sodelovanje pri raziskavi Pravice oseb z intelektualnimi ovirami; Dostopnost izobraževanja in zaposlovanja (Zaviršek, Urh)
2005 Podpis nove najemne pogodbe z MOL in pridobitev večjih prostorov za Center za neodvisno življenje
2005-2007 »UFO-Partnerstvo za bodoče možnosti«, EQUAL, več raziskav s področja zaposlovanja hendikepiranih na običajnih delovnih mestih in neodvisnega življenja ter osebne asistence, mednarodne primerjave zakonodaje in sistemskih rešitev, oblikovanje in izpeljava modula izobraževanja za osebne asistente z namenom oblikovanja profila poklica osebnega asistenta.
2006 Prevod Vodnika za upravljanje osebne asistence, ki je namenjen uporabnikom in osebnim asistentom ter drugim zainteresiranim posameznikom ali organizacijam.
Organizacija izobraževanja za vzpostavitev skupine za vrstniško svetovanje
Izdelava spotov za promocijo zaposlovanja hendikepiranih na običajnem delovnem mest-partnerstvo UFO, EQUAL projekt
2007 -Kratek film o neodvisnem življenju, primeri dobrih praks transnacionalnih partnerjev (Slovenija,Nemčija, Švedska)
-Soizdajatelj publikacije Šolanje in zaposlovanje otrok in odraslih, ki se težko učijo, Lahko branje (Zaviršek, Gorenc)
-Prevod in izdaja knjižice Bontonček ali kako biti prijatelj z vsemi
-Priročnik za izobraževanje osebnih asistentov (Čandek, Gorenc, 2007)
2008 Pričetek izvajanja projekta Progressing towards equality – an intersectional approach to discrimination (PROTECT), ki je potekalo do 31. 10. 2009.
Pričetek izvajanja projekta Bontonček v prvi triadi osnovne šole
Preko medijev in neposredno preko spleta smo izvedli akcijo »Pisma uporabnikov« o pomenu osebne asistence za njegovo življenje in nato še akcijo »Politiki- osebni asistenti«, kjer so se v vlogi osebnih asistentov in asistentk poizkusili nekateri vidnejši politiki.
2009 Sodelovanje na Strasbourg Freedom Drive in izdaja brošure
Sodelovanje v delovni skupini MDDSZ za pripravo Zakona o osebni asistenci
Zbiranje podpisov za deinstitucionalizacijo in osebno asistenco skupaj z ENIL-om na mednarodnem nivoju
Izvedba Bolšjega sejma zvezd, Dražbe za osebno asistenco in akcije Zoisovi nasledniki za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo programa NŽH
Predstavitev delovanja YHD v Informacijski pisarni MOL

Produkti društva:
V društvu občasno izdajamo revijo za socialne študije AWOL, ki je teoretska revija namenjena različnim teoretskim refleksijam marginalnih skupin.
Odkar smo ustanovljeni smo izdali naslednje publikacije:
• Manifest neodvisnega življenja (2002),
• Neodvisno življenje hendikepiranih (2004),
• Osebna asistenca (2005),
• Stripovski zbornik Minibus (2005/6),
• Bontonček ali kako biti prijatelj z vsemi (2007)
• Priročnik za izobraževanje osebnih asistentov (Čandek, Gorenc, 2007)
• Strasbourg Freedom Drive; romanje za svobodo (2009)

V letu 2006 smo prevedli priročnik Hitri vodnik za upravljanje osebne asistence in posneli tri spote za promocijo zaposlovanja hendikepiranih, v letu 2007 pa še DVD film Mladi, drzni in lepi (2007), ki je del DVD filma Empower disabled people in the European Union, Together working and living in a social and economic way, ki je nastal kot produkt transnacionalnega sodelovanja med Slovenijo, Švedsko in Nemčijo v okviru partnerstva Equal.
Sodelovali smo tudi pri izdaji treh publikacij skupaj z Open Society Institute in Visoko šolo za socialno delo: Poročilo o položaju romske skupnosti (2001, 2003) in Pravice oseb z intelektualnimi ovirami (2005), z revijo Stripburger smo sodelovali pri izdaji stripovskega zbornika Handyburger in Madburger, skupaj z društvom MODRA pa pri izdaji knjižice: Šolanje in zaposlovanje otrok in odraslih, ki se težko učijo (Zaviršek, Gorenc 2007).

V okviru društva pa smo izdali tudi knjigi avtorja Dušana Rutarja:

• Tri razprave o teoriji hendikepa (1996) in
• Kaj je psihoanaliza? (2006)
3 SPLOŠNE ZAHTEVE
3.1 Pravila delovanja

Kot društvo smo zavezani za delovanje po Zakonu o društvih, Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o invalidskih organizacijah, Zakonu o davku od dohodnine pravnih oseb, Zakonu o socialnem varstvu.
Temeljni akt je statut društva, ki je bil sprejet na občnem zboru, nazadnje dopolnjen dne 8. 12. 2008. Statut se skupaj z vsemi ostalimi osnovnimi dokumenti hrani v posebnem fasciklu v pisarni društva. V juniju 2009 smo sprejeli Pravilnik o delovnih razmerjih in sistemizaciji delovnih mest ter Katalog delovnih mest, v katerem so podrobno opredeljene naloge in pogoji za zasedbo določenih delovnih mest v organizaciji. Pravilnik in Katalog sta v elektronski obliki na mreži in v pisni obliki v fasciklu Pravilniki in dokumenti v pisarni društva. Vsi zaposleni v društvu smo zavezani tudi za izpolnjevanje zahtev Poslovnika, ki se nahaja v tiskani in elektronski verziji. Za uvajanje in izpolnjevanje zahtev sistema kakovosti sta v društvu odgovorni Klaudija Poropat in Natalija Jeseničnik.


Vizitka društva:

Naziv organizacije: YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Naslov: Neubergerjeva 7 Priimek in ime odgovorne osebe: Pečarič Helena
Občina sedeža: Ljubljana e-mail naslov: yhd-drustvo@yhd-drustvo.si;
web:www.yhd-drustvo.si
Telefon: +386 1 521 22 77 Fax.: +386 1 521 22 88
Matična številka: 5951682000 Davčna številka: 39692116
Banka: NLB d.d., Ljubljana, Linhartova 3, Ljubljana Transakcijski račun: 02011-0050155707
Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 94.991
Standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev (SKIS): 15000
Datum vpisa v poslovni register: 21.06.1996
Vpis v register društev: pri Upravni enoti Ljubljana dne 17.6.1996, pod zaporedno številko 70

Do sedaj smo pridobili naslednje statuse:

Status Št. odločbe Datum odločbe Opombe
Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva 017-01-012/96-129 4.5.1999 MDDSZ- obveščati o vseh spremembah, ki zadevajo odločbo o registraciji društva in osebno ime zastopnika društva, temeljni akt društva, ki ga je verificiral pristojni organ in poročilo o programih, ki jih je društvo izvajalo in ki kažejo na javni interes;
Status invalidske organizacije 116-00-04/03-006 30.6.2003 MDDSZ- Urad za invalide vodi register IO: zaporedno številko in datum vpisa v register, naziv, naslov, ime in priimek zakonitega zastopnika, številko odločbe, datum odločbe in pa datum izpisa iz registra- vsako spremembo je treba sporočiti v roku 30 dni)
Status reprezentativne invalidske organizacije 11602-14/2004/4 24.12.2004

Od leta 2006 imamo pri Uradu RS za intelektualno lastnino tudi registrirano znamko Osebna asistenca pod št. Z-200571660.
Kopije pomembnih dokumentov, ki jih je običajno potrebno priložiti prijavi na razpis, se nahajajo v posebnem fasciklu v pisarni društva. Kadar pa se potrebuje originalna potrdila, se jih pridobi na podlagi pisne prošnje na:


Potrdilo Izdaja
Potrdilo o statusu društva
Upravna enota Ljubljana, oddelek za javni red, Tobačna ulica 5
Potrdilo, da proti društvu ni bil opravljen postopek prisilne poravnave, likvidacije ali stečajni postopek
Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, Miklošičeva 12
Potrdilo, da ima društvo poravnane vse obveznostih iz naslova davkov, taks in drugih dajatev Davčni urad Ljubljana, izpostava Bežigrad, Dunajska cesta 22

3.2 Izpolnjevanje zakonskih zahtev
Za spremljanje in prepoznavanje zakonskih in drugih zadev, ki se nanašajo na naše društvo in njegovo delovanje je odgovoren strokovni vodja programa in računovodkinja, ki poskrbijo tudi za to, da so o vseh novostih obveščeni in seznanjeni tudi vsi zaposleni in drugi zainteresirani deležniki ter da se vse potrebne novosti tudi vpeljejo v vsakodnevno izvajanje.

3.3 Obvladovanje dokumentacije
Vsi pravilniki in obrazci, ki jih uporabljamo pri svojem delu, se nahajajo skupaj v posebnem fasciklu, prav tako pa se hranijo tudi v posebni mapi v elektronski obliki na mreži, kamor imamo dostop vsi zaposleni na programu. Obrazce se za uporabo vedno fotokopira ali sprinta, tako da se originali vedno nahajajo na točno določenem mestu. Za ažurnost obrazcev, ki se nanašajo na izvajanje programa NŽH so odgovorni koordinatorji osebne asistence, za pravilnike in obrazce, ki se nanašajo na delovanje društva, pa koordinatorji programa.
Trenutno so v okviru programa Neodvisno življenje hendikepiranih v veljavi naslednji obrazci in pravilniki:
1. Vprašalnik za uporabnike- za uvrstitev na čakalno listo
2. Obrazec Razgovori s kandidatkami/kandidati za osebne asistentke/asistente
3. Dogovor o izvajanju osebne asistence in drugih dejavnosti v okviru programa Neodvisno življenje hendikepiranih
4. Obrazec Evidenca prisotnosti na delu in Plan urnika dela
5. Izjava o izstopu iz programa Neodvisno življenje hendikepiranih
6. Pravilnik o nadomeščanju osebnih asistentov in asistentk in Pravilo uporabe storitve osebne asistence v bolnici in zdraviliščih na obnovitveni rehabilitaciji
7. Izjava o prevzemanju škodne odgovornosti
8. Vloga za odobritev letnega dopusta
9. Pravilnik o pritožbenem postopku in obrazec pritožbe
10. Pravilnik o varovanju osebnih podatkov in Navodilo o varovanju in uničevanju ključev, Navodilo za hranjenje in spreminjanje gesel, Sklep o imenovanju komisije o uničenju osebnih podatkov, Izjava o varovanju osebnih podatkov
11. Pravilnik o izključitvi iz programa Neodvisno življenje hendikepiranih


Obrazci, pravila in sklepi, ki se vežejo na delovanje društva YHD in članstva:
1. Obrazec Pristopna izjava
2. Sklep predsedstva društva YHD o sodelovanju uporabnikov pri reševanju zadev, povezanih z osebno asistenco
3. Pravilnik o finančno materialnem poslovanju društva
4. Pravilnik o delu častnega razsodišča
5. Pravilnik o delovnih razmerjih in sistemizaciji delovnih mest ter Katalog delovnih mest

K vsem poročilom, prijavam na razpise in drugi dokumentaciji, ki jo pošiljamo našim financerjem ali drugim deležnikom, vedno priložimo dopis z glavo društva in oznako dopisa v zgornjem desnem robu, ki je sestavljena iz številke poslane pošte in letnice ter prve črke imena in priimka osebe, ki pošilja dopis (primer: Št.dok.: 30/08-NJ). Vse dopise, ki jih pošiljamo po pošti se beleži v posebni elektronski mapi na mreži.
Dokumentacija se vodi v posebnih fasciklih glede na izvajan program oz. glede na posameznega financerja in pogodbo, ki jo imamo z njim sklenjeno.


4 VODITELJSTVO IN VODENJE

4.1 Zavezanost vodstva (trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nenehno izboljševanje)


Vodstvo društva je skozi vsa leta delovalo v smeri nenehnega izboljševanja in širjenja programa, da bi osebna asistenca postala dostopna čim večjemu številu hendikepiranih, saj bi se na ta način izboljšala kvaliteta življenja mnogim posameznikom. Število uporabnikov programa se je skozi leta povečevalo, prav tako število zaposlenih osebnih asistentov. Tako je leta 1996 društvo formalno ustanovilo 10 članov, od katerih so bili 4 uporabniki, ki so preko javnih del zaposlovali 2 osebni asistentki, leta 2010 pa je vključenih že 103 uporabnikov in zaposlenih 97 osebnih asistentov preko programa Invalidi invalidom, Javna dela in Subvencioniranje zaposlitev za izvajanje pomoči na domu in osebne asistence. Na programu NŽH je zaposlenih 8 izvajalcev in administratorka, od tega trije za polovični delovni čas. Dva izvajalca sta zaposlena preko programa javnih del, in sicer za izvajanje programov Bontonček in ENIL Driving Force for Equal Opportunities (EDFEO). Od izvajalcev jih je 5 tudi uporabnikov osebne asistence.
Usmerjenost v trajnostni razvoj narekujejo že sami cilji in namen glavnega programa, ki ga v društvu izvajamo, saj gre za dolgotrajen program, ki zagotavlja osebno asistenco hendikepiranim osebam, ki je za mnoge življenjskega pomena in ne sme prihajati do prekinitev. Že od samega začetka se vodstvo trudi oblikovati predloge za izboljšanje položaja hendikepiranih v družbi in vplivati na oblikovalce politik za sprejem zakona, ki bi omogočil trajnejši vir financiranja osebne asistence in zagotovitev le-te za vse hendikepirane posameznike.

4.2 Strateško in letno načrtovanje

a) Vizija, poslanstvo in vrednote
Namen YHD:
• Promocija neodvisnega življenja in razvijanje ter širitev mreže na nacionalnem in mednarodnem nivoju
• Izobraževanja o neodvisnem življenju za osebne asistente, uporabnike, strokovnjake, starše in drugo zainteresirano javnost
• Svetovanje in informiranje o možnostih neodvisnega življenja
• Zbiranje in posredovanje literature, audio in video produkcije s področja hendikepa, založniška dejavnost
• Organiziranje akcij v podporo ali iz protesta
• Izvajanje programov s področja socialnega varstva in vseh drugih dejavnosti, ki prispevajo k enakopravnejšemu življenju
• Zavzemanje za enake možnosti hendikepiranih oseb, boj proti diskriminaciji, predsodkom in stereotipom na vseh področjih družbenega življenja
• Obveščanje in osveščanje javnosti, sodelovanje pri oblikovanju ukrepov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni in vplivanje na spremembe zakonodaje in politike s tega področja
YHD se zavzema za: - vrednote
• enakopravne možnosti in odgovornosti hendikepiranih ljudi na vseh področjih družbenega življenja
• upoštevanje pravic hendikepiranih kot človekovih pravic in ne zgolj socialnih
• razvoj teorije hendikepa
• emancipacijo in samo-determinacijo hendikepiranih posameznikov

Vizija

Ustvariti pogoje za enakopraven položaj hendikepiranih oseb ter razvijati in izvajati programe in storitve, ki ta položaj omogočajo. Družbeno ozaveščanje!

Dolgoročni cilj programa pa je neodvisnemu življenju zagotoviti položaj enakopravne alternative institucionalnim opcijam in s tem tudi redno financiranje. Dolgoročna politika društva YHD je doseči način financiranja vezanega na posameznika – sprememba zakonodaje, kjer bi društva in druge oblike organiziranja bila le ponudniki storitev, posameznik pa bi se lahko na osnovi svojih želja, potreb ter zmožnosti ter tudi na osnovi kvalitete ponujenih storitev odločil za določene storitve in ponudnika storitev. Cilj je organiziranje Nacionalne mreže za Neodvisno življenje s pripadajočimi lokalnimi centri.

Namen programa NŽH je tudi oblikovanje trajne možnosti za neodvisno življenje hendikepiranih, zaposlovanje osebnih asistentov oz. ustvarjanje novih delovnih mest ter oblikovanje novega poklicnega profila in s tem povečanje zaposlitvenih možnosti dolgotrajno brezposelnih oseb. Do sedaj je Neodvisno življenje bilo le projekt, naša ambicija pa je, da postane pravica hendikepiranega posameznika.


b) Cilji in spremljanje njihove realizacije

Društvo je ustanovljeno za izvajanje neprofitne dejavnosti, ki je namenjena vsem (tako hendikepiranim kot tudi nehendikepiranim), ki se strinjajo z idejami, cilji in projekti društva ter ne najdejo organizacij, društev ipd., da bi v njih realizirali svoje interese in zamisli.

Društvo ima namen v svojem delovanju uresničevati naslednje naloge:
• organiziranje in povezovanje hendikepiranih in nehendikepiranih ljudi na osnovi skupnih interesov, projektov, idej in ciljev;
• uveljavljanje in hkrati iskanje novih in različnih možnosti življenja hendikepiranih ljudi;
• oblikovanje in organiziranje mreže prostovoljcev in oblik zaposlovanja osebnih asistentov za pomoč hendikepiranim pri neodvisnem življenju
• uvajanje koncepta neodvisnega življenja hendikepiranih ljudi, kar pomeni individualno ureditev življenja, glede na želje, interese in zmožnosti posameznika in ne življenje po vnaprej določenih obrazcih, ki se jih vsiljuje hendikepiranim;
• vzpodbujanje, razvijanje in promocija kulture in umetnosti hendikepiranih ter organiziranje kulturnih in umetnostnih dejavnosti;
• razvijanje teorije hendikepa tj. razvijanje teoretskih konceptov: hendikep razumemo kot socialni status, kot družbeni položaj in ne telesno značilnost oz. pomanjkljivost. Hendikep ni medicinska kategorija, ki klasificira defekte in motnje v razvoju kot naravne lastnosti posameznih ljudi. Je zgodovinsko, socialno in kulturno pogojen;
• organiziranje akcij z namenom osveščanja javnosti o človekovih pravicah;
• organiziranje dejavnosti in akcij z namenom odstranjevanja arhitektonskih ovir in omogočiti enakopraven dostop v vse javne zgradbe in stanovanjska poslopja;
• organiziranje kulturnih taborov;
• zbiranje in posredovanje informacij s področja hendikepa (filmi, revije, literatura);
• organiziranje kulturnih prireditev, zabav, okroglih miz in drugih javnih prireditev za hendikepirane osebe z namenom predstavitve ciljev društva;
• organiziranje seminarjev, predavanj s področja socialnih študij, ki se dotikajo hendikepa (npr. uporabniki psihiatrije);
• oblikovanje in organiziranje ter izvajanje različnih oblik izobraževanja s področja socialnega varstva
• opravljanje galerijske dejavnosti za predstavitev dejavnosti hendikepiranih;
• vodenje interne klubske dejavnosti z namenom druženja in izmenjavo informacij med člani društva, hendikepiranimi in strokovnjaki s socialnih področij;
• organiziranje dejavnosti za nudenje fizične pomoči hendikepiranim in osebne asistence po principih neodvisnega življenja hendikepiranih, pomoč pri organizaciji in izvedbi različnih prireditev, dogodkov ter projektov;
• izvajanje publicistične dejavnosti;
• organiziranje prevozne službe za samopomoč članom društva in pomoč hendikepiranim,
• izvajanje programov s področja socialnega varstva in izvajanje vseh drugih dejavnosti, ki bodo pripomogle k višji kakovosti življenja hendikepiranih
• zavzemanje za zagotavljanje enakih možnosti hendikepiranih oseb, boj proti diskriminaciji, predsodkom in stereotipom na vseh področjih družbenega življenja
• obveščanje in osveščanje javnosti še posebej hendikepiranih
• sodelovanje pri oblikovanju ukrepov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave hendikepiranih v družbi.


Cilj društva je zagotavljanje čim večje neodvisnosti hendikepiranih in omogočanje osebne asistence po principih neodvisnega življenja. Definirani cilji programa NŽH so (povezani z oziroma del ciljev društva):

- organizacija osebne asistence za vse vključene hendikepirane uporabnike,
- zagotavljanje enakih možnosti in enakopravnosti v odnosu z drugimi državljani, npr. možnosti zaposlitve ali študija, ekonomske neodvisnosti za hendikepirane uporabnike,
- zagotavljanje aktivnega vključevanja v običajno okolje in možnosti odločanja o lastnem življenju,
- zagotavljanje možnosti izbire, neodvisnosti od sorodnikov ali partnerja in prevzemanje odgovornosti
- zagotavljanje samostojnosti uporabnikom pri opravljanju opravil, ki jih brez pomoči ne zmorejo,
- zagotovitev sistemske rešitve za osebno asistenco, ki bi jo priznala kot pravico in bi se s tem zagotovili redni viri financiranja,
- sprejetje Zakona o osebni asistenci.

Realizacija ciljev se vsako leto opredeli v poročilih financerjem programa, kjer se naredi pregled, katere od začrtanih aktivnosti v prijavi smo izvedli, prav tako podamo tudi razloge, zakaj določenih aktivnosti nismo uspeli izpeljati. Plan realizacije ciljev se pripravi vsako leto ob prijavah programa različnim financerjem, nato pa se sprotni plan dela določa na tedenskih sestankih vseh izvajalcev programa.


4.3 Spremljanje realizacije načrtov in poročanje o rezultatih

V našem društvu strateškega plana nimamo nikjer zapisanega, vendar pa je zapisan v naših namenih in ciljih, v skladu s katerimi tudi delujemo in v njihovo izpolnitev tudi usmerjamo vse naše aktivnosti. Vsako leto opredelimo in zapišemo letni načrt dela (tako vsebinski kot tudi finančni načrt), ki je predstavljen vsem članom društva na rednem letnem občnem zboru, financerjem pa v prijavi na razpis.
V letnem poročilu pripravimo vsebinsko poročilo o izvedenih aktivnostih, oceno realiziranih načrtov in strategije za njihovo uresničevanje v prihodnje. Drugi del poročila obsega finančno ovrednotenje programa in oceno možnosti širjenja programa v prihodnje. Na občnem zboru skupaj s prisotnimi člani, ki so v večji meri tudi uporabniki programa, pregledamo zastavljene cilje, predloge, ki jih predstavijo uporabniki sami in že oblikujemo cilje za naslednje leto. V primerih pomembnih odločitev in usmeritev v prihodnje izvajalci programa nikoli ne odločamo sami, ampak je vedno sklican sestanek vseh uporabnikov programa ali članov društva, na katerem se potem skupno odloča o možnih rešitvah in sprejema predloge.


4.4 Organiziranost, odgovornosti in pooblastila

a) organizacijska struktura (organiziranost in odgovornosti organov)
Formalna struktura društva – organi društva:
- predsedstvo ( 5 članov, predsednica, podpredsednica, blagajnik ter dva člana; izvršilni organ društva; predsednik je odgovoren za zakonitost dela društva, predsedstvo se sestaja 4- krat letno, predsedstvo sklicuje zbor članov, pripravlja predlog statuta in druge splošne akte društva, pripravlja predloge programskih usmeritev, skrbi za uresničevanje dela društva, skrbi za finančno – materialno poslovanje društva, vodi evidenco članov, odloča o zaposlovanju in razdelitvi delovnih obveznosti glede potrebe programov, ki jih društvo izvaja ter sprejema pravilnike, ki urejajo zaposlovanje oseb na programih, ki jih izvaja društvo…),
- nadzorni odbor (trije člani, nadzira finančno in materialno poslovanje in delo organov društva ter o svojem delu seznanja predsedstvo, poroča zboru članov),
- častno razsodišče (trije člani, ugotavlja odgovornost članov in izreka disciplinske ukrepe v primeru kršitve statuta društva ter vsako ravnanje, ki utegne prizadeti interese in ugled društva…)
- zbor članov (najvišji organ društva, zaseda enkrat letno, sprejema programske usmeritve in program dela društva, sprejema finančne načrte, spreminja statut, voli in razrešuje člane predsedstva, nadzornega odbora in častnega razsodišča), sprejema letna programska in finančna poročila društva…)

Zaposleni na delovnih mestih:
1. strokovni vodja programa
2. koordinator/ka programa l
3. koordinator/ka programa ll
4. administrator/ka
5. osebni asistent/ka hendikepirane osebe
6. računovodja/kinja oz. računovodski servis
b) odgovornosti in pooblastila ter potrebne kompetence za vsako delovno mesto (opis delovnih mest)

1. Strokovni vodja programa

Naloge:
- pravočasno in vsebinsko kakovostno pripravljanje ter vodenje in izvajanje najzahtevnejših projektov in programov;
- oblikovanje zakonodajnih pobud in drugih predlogov glede programov;
- iskanje sistemskih rešitev za dolgotrajen obstoj programov;
- vodenje in načrtovanje razvoja programov;
- predlaganje in izvrševanje poslovnih ukrepov za pridobivanje, porabo in razporejanje finančnih sredstev za izvajanje dejavnosti društva;
- redno in tekoče poročanje predsednici o svojem delu;
- izvrševanje pogodbenih obveznosti za programe;
- odgovoren za stike z javnostmi, promocija programa v javnosti;
- mentorstvo prostovoljcem in študentom pri izvajanju študentske prakse;
- odzivanje na aktualne dogodke s področja soc. varstva in pisanje prispevkov o delovanju programa;
- organizacija in vodenje aktivnosti in dogodkov povezanih s programi in sofinanciranje le teh;
- delo na evalvaciji in z vsebinskimi poročili o programih;
- kontaktiranje z raznimi institucijami in pravnimi osebami v povezavi s programi;
- predavanja in izobraževanja (za osebne asistente, uporabnike in tudi za širšo javnost);
- delo na zagovorništvu uporabnikov;
- delo z uporabniki programov in osebnimi asistenti;
- koordinacija dela zaposlenih na programih;
- opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, splošnimi akti, sklepi organov društva oziroma navodili predsednice.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: univerzitetna izobrazbe družboslovne smeri in opravljen izpit iz socialnega varstva.
Delovne izkušnje: 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva.
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika;
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet);
- poznavanje osnov zakonodaje za društva in invalidske organizacije ter zakonov povezanih s področja delovanja društva;
- poznavanje osnov računovodstva za društva;
- dobro poznavanje in razumevanje principov neodvisnega življenja in osebne asistence.
Sposobnost za odgovorno in samostojno delo.
Organizacijske sposobnosti.




2. Koordinator/ka programa I

Naloge:
- organiziranje dela na programih in projektih, ki jih izvaja društvo;
- vzdrževanje in ažuriranje spletne strani;
- spremljanje izvajanja osebne asistence pri posameznih uporabnikih (spremljanje urnikov dela, posredovanje ob konfliktih, pomoč pri izbiri kandidatov, obiski na domu in po potrebi komunikacija z družinskimi člani in drugimi institucijami, povezanimi s konkretnim uporabnikom);
- komunikacija z Zavodi za zaposlovanje (iskanje ustreznih kandidatov, izvajanje postopkov za zaposlovanje in prekinitve delovnih razmerij, spremljanje stanja glede zasedenosti mest za osebne asistente);
- spremljanje dela osebnih asistentov (delovne ure, letni dopust, nadzor bolniških);
- reševanje konfliktov med uporabniki in asistenti ter drugih logističnih opravkov, povezanih s sprejemom na delo, vključitvijo v program, izvajanjem dela in prekinitvami delovnega razmerja asistentov;
- vzpostavljanje in osveževanje vseh potrebnih evidenc;
- spremljanje razpisov in pomoč pri pripravi prijav in poročil financerjem;
- vodenje manjših programov in projektov, ki jih izvaja društvo;
- vodenje delavske evidence in drugih baz podatkov, ki so potrebne za nemoteno izvajanje dela;
- zagotavljanje nemotenega poteka dela (vzdrževanje pisarne in tehnične opreme, urejanje urnika prevozov in drugih organizacijskih del);
- oblikovanje in izvajanje izobraževanj za zainteresirane skupine (osebne asistente, uporabnike, svetovalce Zavoda za zaposlovanje, šolske delavce…);
- osveščanje uporabnikov in javnosti o poteku programa NŽH in novostih v društvu;
- pomoč pri prijavah programov na razpise in pisanje poročil;
- opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, splošnimi akti, sklepi organov društva oziroma navodili predsednice ali strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: univerzitetna izobrazbe družboslovne smeri
Delovne izkušnje: 3 leta delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in vsaj enega tujega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet),
- dobro poznavanje in razumevanje principov neodvisnega življenja in osebne asistence.
Sposobnost za odgovorno in samostojno delo
Organizacijske sposobnosti
Druge kompetence: Izkušnje s področja projektnega dela in postopkov.



3. Koordinator/ka programa II

Naloge:
- obveščanje uporabnikov in javnosti o poteku programa NŽH in novostih v društvu;
- priprava vsebinskih in finančnih planov za programe in celotno društvo;
- priprava letnega kontnega plana;
- spremljanje porabe sredstev po posameznih projektih;
- priprava finančnih in vsebinskih planov za prijave programov na razpise in za poročanje o izvedenih programih za posamezne financerje;
- komunikacija s financerji programov (glede posameznih programov, načina poročanja, prijav na razpise, spremljanje postopkov);
- priprava zahtevkov za financerje in razdelitev stroškov glede na programe, sofinancerje programov in vrsto nastalih stroškov – priprava na knjiženje;
- priprava vseh informacij in podatkov za računovodstvo;
- pregled računovodskih knjiženj;
- sodelovanje v pripravi predlogov v spremembi zakonodaje;
- odgovornost za izvajanje sistema kakovosti in vseh s tem povezanih aktivnosti;
- delo na evalvaciji in z vsebinskimi poročili o programu;
- delo z uporabniki programov (spremljanje izvajanja programov, svetovanje pri reševanju konfliktov med uporabniki in asistenti ter drugih logističnih opravkov, povezanih s sprejemom na delo, vključitvijo v program, izvajanjem dela in prekinitvami delovnega razmerja asistentov;
- vodenje programov in projektov, ki jih izvaja društvo;
- opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, splošnimi akti, sklepi organov društva oziroma navodili predsednice ali strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: univerzitetna izobrazbe družboslovne smeri
Delovne izkušnje: 5 let delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in vsaj enega tujega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet)
- poznavanje osnov zakonodaje za društva in invalidske organizacije ter zakonov povezanih s področja delovanja društva
- poznavanje osnov računovodstva za društva
- dobro poznavanje in razumevanje principov neodvisnega življenja in osebne asistence

Sposobnost za odgovorno in samostojno delo
Organizacijske sposobnosti
Druge kompetence: Izkušnje s področja projektnega vodenja


4. Administrator/ka

Naloge:
- vodenje evidenc prejete, poslane pošte, prejetih računov;
- razporeditev pošte, spremljanje dnevnih časopisov, vodenje press clipinga;
- vodenje knjižnice, izposoje materialov iz knjižnice;
- urejanje dokumentacije in ažuriranje spletne strani društva;
- administrativna pomoč pri pripravi zahtevkov za financerje in poročila;
- pomoč pri pripravi podatkov za obračun plač (obdelava evidenc prisotnosti na delu, prevozi, bolniške, dopusti zaposlenih);
- pomoč pri pripravi in priprava kopij dokazil za poročila;
- pomoč pri izvajanju posameznih nalog v okviru programov, ki jih društvo izvaja;
- opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, splošnimi akti, sklepi organov društva oziroma navodili predsednice in strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: končana višja ali visoka šola ekonomske ali komercialne smeri
Delovne izkušnje: 3 leta delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet)
- poznavanje principov neodvisnega življenja in osebne asistence.
Druge kompetence:
Natančnost, iniciativnost

5. Osebni asistent/ka hendikepirane osebe

Naloge:
- izvaja vso potrebno pomoč po navodilih in v skladu z željami in potrebami uporabnika. Pomoč zajema vsakodnevna opravila, ki jih posameznik zaradi svojega hendikepa ne zmore opravljati sam;
- izvaja nego in drugo osebno pomoč uporabnika;
- opravlja gospodinjska opravila po navodilih in pod nadzorom uporabnika;
- varno ravna in uporablja gospodinjske, medicinsko tehnične, ortopedske pripomočke in opremo, ki jo potrebuje uporabnik;
- Spremlja uporabnika pri vsakodnevnih opravilih;
- Vozi uporabnika z uporabnikovim ali društvenim vozilom;
- Vodi lastno evidenco dela;
- Spremstvo in pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu.

Naštete naloge predstavljajo splošni okvir dela, ki ga osebni asistenti opravljajo po navodilih in ob prisotnosti uporabnikov. Za potrebe natančnejše opredelitve se uporablja profil poklica Osebnega asistenta, ki ga je izdelal YHD.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: Za delovno mesto ne zahtevamo predpisane izobrazbe
Delovne izkušnje: niso potrebne
Potrebna uporabna znanja:
- znanje slovenskega jezika,
- beleženje prisotnosti na delu,
- poznavanje principov neodvisnega življenja in poznavanje osnov osebne asistence,
- poznavanje razlike med delom osebnega asistenta/asistentke in skrbstvenimi poklici v socialnem in zdravstvenem varstvu,
- poznavanje predpisov iz varnosti pri delu.
Druge kompetence: smisel za delo z ljudmi, odgovornost, točnost, zanesljivost
Nezaželene lastnosti: pokroviteljstvo, usmiljenje, obravnava uporabnika kot bolnika


6. Računovodja/kinja oz. računovodski servis

Kadar opravlja računovodska in finančna opravila za društvo zunanji izvajalec, mora izpolnjevati splošne pogoje za računovodje. Z njim društvo sklene pisno pogodbo, v kateri opredeli medsebojna razmerja in obveznosti. Obveznosti, naloge in odgovornosti računovodje so opredeljene tudi v Pravilniku o finančno materialnem poslovanju društva YHD.

Naloge:
- Priprava in zagotavljanje izvedbe finančnega načrta, periodičnih in zaključnih računov ter analiz poslovanja;
- spremljanje stroškov, odhodkov in prihodkov;
- priprava podlag in predlogov cene storitev in drugih strokovnih podlag za odločanje,
- spremljanje finančnega stanja in poslovanja društva;
- izračunavanje in priprava zahtevkov ter nadziranje porabe proračunskih sredstev,
- izvajanje finančnih transakcij za potrebe društva;
- priprava in obračun plač, boleznin in nadomestil delavcem ter obračun potnih nalogov,
- zbiranje in knjiženje knjigovodskih listin;
- priprava zahtevkov za refundiranje, izdelava temeljnic za plače, razknjiževanje kreditov, izdelava statističnih poročil in drugih obrazcev;
- kontroliranje in likvidiranje poslovnih listin;
- vodenje in kontroliranje v računovodstvu;
- zagotavljanje kakovostnega informacijskega sistema za računalniško podporo;
- spremljanje predpisov s področja računovodstva in financ;
- permanentno individualno in organizirano usposabljanje;
- izpolnjevanje računovodskih kodeksov;
- sestavljanje predpisanih rednih in letnih računovodskih poročil;
- sestavljanje rednih in letnih davčnih poročil;
- izvajanje drugih nalog po nalogu predsednice ali strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: Univ. dipl. oec ali druga ustrezna smer
Delovne izkušnje: 3 leta delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet)
- Poznavanje programskih orodij za delo v računovodsvu
Druge kompetence:
Natančnost, iniciativnost


4.5 Notranje in zunanje komuniciranje

Postopek vlaganja pritožb, mnenj ali predlogov naših uporabnikov in uporabnic programa NŽH ureja Pravilnik o pritožbenem postopku, ki pa sicer izrecno ne vključuje možnosti vlaganja pritožb drugih deležnikov. Del pravilnika je tudi poseben obrazec pritožbe, ki ga mora vlagatelj izpolniti ob vložitvi pritožbe.
Pravilnik se nahaja v prostorih društva v fasciklu Pravilniki in dokumenti in je objavljen na naši spletni strani, obvestilo o tem pa visi na vidnem mestu v pisarni.

a) notranje komuniciranje
Izmenjava informacij poteka med samimi zaposlenimi koordinatorji programa in osebne asistence dnevno, saj vsi delamo v eni pisarni, preko elektronske pošte ali računalniške mreže, ki jo imamo vzpostavljeno v pisarni, poleg tega pa še enkrat tedensko na skupnih sestankih. Z zaposlenimi asistenti poteka komunikacija individualno po potrebi, običajno enkrat mesečno pa se osebno ali telefonsko preverja, kako poteka delo pri uporabnikih. Za vse osebne asistente organiziramo tudi izobraževanje, kjer se pogovorimo o različnih vidikih osebne asistence. Poleg tega vsako leto organiziramo srečanje in izobraževanje za uporabnike našega programa, kjer izmenjamo informacije, enkrat letno pa predstavimo delovanje društva in naših programov z vsebinskim kot tudi finančnim poročilom vsem našim članom na rednem letnem občnem zboru.

b) zunanje komuniciranje
Naše financerje obveščamo o našem delu v obveznih poročilih, ki jih moramo zanje pripraviti, poleg tega pa jih obveščamo o vseh posebnih projektih, ki jih poleg financiranega programa NŽH prav tako izvajamo in jim ob teh priložnostih pošljemo tudi končne produkte teh projektov (izdaje zloženk, brošur, izvedba okroglih miz, snemanje dokumentarnega filma in spotov za vzpodbujanje zaposlovanja hendikepiranih…). Poleg tega urejamo spletni portal Handyworld, kjer obveščamo vse zainteresirane- tako uporabnike, zaposlene osebne asistente in širšo javnost o pomembnejšem dogajanju tako v našem društvu, programu NŽH kot tudi širše.