5. Osebni asistent/ka hendikepirane osebe

Naloge:
- izvaja vso potrebno pomoč po navodilih in v skladu z željami in potrebami uporabnika. Pomoč zajema vsakodnevna opravila, ki jih posameznik zaradi svojega hendikepa ne zmore opravljati sam;
- izvaja nego in drugo osebno pomoč uporabnika;
- opravlja gospodinjska opravila po navodilih in pod nadzorom uporabnika;
- varno ravna in uporablja gospodinjske, medicinsko tehnične, ortopedske pripomočke in opremo, ki jo potrebuje uporabnik;
- Spremlja uporabnika pri vsakodnevnih opravilih;
- Vozi uporabnika z uporabnikovim ali društvenim vozilom;
- Vodi lastno evidenco dela;
- Spremstvo in pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu.

Naštete naloge predstavljajo splošni okvir dela, ki ga osebni asistenti opravljajo po navodilih in ob prisotnosti uporabnikov. Za potrebe natančnejše opredelitve se uporablja profil poklica Osebnega asistenta, ki ga je izdelal YHD.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: Za delovno mesto ne zahtevamo predpisane izobrazbe
Delovne izkušnje: niso potrebne
Potrebna uporabna znanja:
- znanje slovenskega jezika,
- beleženje prisotnosti na delu,
- poznavanje principov neodvisnega življenja in poznavanje osnov osebne asistence,
- poznavanje razlike med delom osebnega asistenta/asistentke in skrbstvenimi poklici v socialnem in zdravstvenem varstvu,
- poznavanje predpisov iz varnosti pri delu.
Druge kompetence: smisel za delo z ljudmi, odgovornost, točnost, zanesljivost
Nezaželene lastnosti: pokroviteljstvo, usmiljenje, obravnava uporabnika kot bolnika


6. Računovodja/kinja oz. računovodski servis

Kadar opravlja računovodska in finančna opravila za društvo zunanji izvajalec, mora izpolnjevati splošne pogoje za računovodje. Z njim društvo sklene pisno pogodbo, v kateri opredeli medsebojna razmerja in obveznosti. Obveznosti, naloge in odgovornosti računovodje so opredeljene tudi v Pravilniku o finančno materialnem poslovanju društva YHD.

Naloge:
- Priprava in zagotavljanje izvedbe finančnega načrta, periodičnih in zaključnih računov ter analiz poslovanja;
- spremljanje stroškov, odhodkov in prihodkov;
- priprava podlag in predlogov cene storitev in drugih strokovnih podlag za odločanje,
- spremljanje finančnega stanja in poslovanja društva;
- izračunavanje in priprava zahtevkov ter nadziranje porabe proračunskih sredstev,
- izvajanje finančnih transakcij za potrebe društva;
- priprava in obračun plač, boleznin in nadomestil delavcem ter obračun potnih nalogov,
- zbiranje in knjiženje knjigovodskih listin;
- priprava zahtevkov za refundiranje, izdelava temeljnic za plače, razknjiževanje kreditov, izdelava statističnih poročil in drugih obrazcev;
- kontroliranje in likvidiranje poslovnih listin;
- vodenje in kontroliranje v računovodstvu;
- zagotavljanje kakovostnega informacijskega sistema za računalniško podporo;
- spremljanje predpisov s področja računovodstva in financ;
- permanentno individualno in organizirano usposabljanje;
- izpolnjevanje računovodskih kodeksov;
- sestavljanje predpisanih rednih in letnih računovodskih poročil;
- sestavljanje rednih in letnih davčnih poročil;
- izvajanje drugih nalog po nalogu predsednice ali strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: Univ. dipl. oec ali druga ustrezna smer
Delovne izkušnje: 3 leta delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet)
- Poznavanje programskih orodij za delo v računovodsvu
Druge kompetence:
Natančnost, iniciativnost


4.5 Notranje in zunanje komuniciranje

Postopek vlaganja pritožb, mnenj ali predlogov naših uporabnikov in uporabnic programa NŽH ureja Pravilnik o pritožbenem postopku, ki pa sicer izrecno ne vključuje možnosti vlaganja pritožb drugih deležnikov. Del pravilnika je tudi poseben obrazec pritožbe, ki ga mora vlagatelj izpolniti ob vložitvi pritožbe.
Pravilnik se nahaja v prostorih društva v fasciklu Pravilniki in dokumenti in je objavljen na naši spletni strani, obvestilo o tem pa visi na vidnem mestu v pisarni.

a) notranje komuniciranje
Izmenjava informacij poteka med samimi zaposlenimi koordinatorji programa in osebne asistence dnevno, saj vsi delamo v eni pisarni, preko elektronske pošte ali računalniške mreže, ki jo imamo vzpostavljeno v pisarni, poleg tega pa še enkrat tedensko na skupnih sestankih. Z zaposlenimi asistenti poteka komunikacija individualno po potrebi, običajno enkrat mesečno pa se osebno ali telefonsko preverja, kako poteka delo pri uporabnikih. Za vse osebne asistente organiziramo tudi izobraževanje, kjer se pogovorimo o različnih vidikih osebne asistence. Poleg tega vsako leto organiziramo srečanje in izobraževanje za uporabnike našega programa, kjer izmenjamo informacije, enkrat letno pa predstavimo delovanje društva in naših programov z vsebinskim kot tudi finančnim poročilom vsem našim članom na rednem letnem občnem zboru.

b) zunanje komuniciranje
Naše financerje obveščamo o našem delu v obveznih poročilih, ki jih moramo zanje pripraviti, poleg tega pa jih obveščamo o vseh posebnih projektih, ki jih poleg financiranega programa NŽH prav tako izvajamo in jim ob teh priložnostih pošljemo tudi končne produkte teh projektov (izdaje zloženk, brošur, izvedba okroglih miz, snemanje dokumentarnega filma in spotov za vzpodbujanje zaposlovanja hendikepiranih…). Poleg tega urejamo spletni portal Handyworld, kjer obveščamo vse zainteresirane- tako uporabnike, zaposlene osebne asistente in širšo javnost o pomembnejšem dogajanju tako v našem društvu, programu NŽH kot tudi širše.


5 ZAPOSLENI IN PROSTOVOLJCI

5.1 Zaposlovanje, uvajanje v delo, informiranje in motiviranje

Postopek pridobivanja zaposlenih

Postopek za pridobivanje osebnih asistentov/k poteka običajno v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, ki napoti in izbere osebe, ki ustrezajo ciljnim skupinam dveh subvencioniranih programov (Invalidi invalidom in Javna dela), preko katerih zaposlujemo delavce. V zadnjih dveh letih vse pogosteje iščemo kandidate tudi preko oglasov v različnih medijih. Nato opravimo predhodne razgovore s temi kandidati, kjer jim predstavimo program Neodvisno življenje hendikepiranih in formalne obveznosti in pravice, ki jih z zaposlitvijo pridobijo in zainteresirane osebe pošljemo na razgovor h konkretnemu uporabniku, ki jim predstavi konkretne delovne naloge, ki se bodo pri njem opravljale in izbere sebi najprimernejšega kandidata ter ga uvede v delo.

Osebni asistent dela po navodilih uporabnika ter ob njegovi prisotnosti in ne nosi posebne odgovornosti za posledice uporabnikovih dejanj. Delo osebnega asistenta je seveda omejeno s tem, da ni gospodinjski pomočnik ali negovalec, vendar pa opravlja vsa dela, ki jih uporabnik želi in potrebuje, kar vključuje tudi gospodinjska opravila in pomoč pri osebni negi.
Osebni asistent je lahko vsakdo- od kandidatov ne zahtevamo posebne izobrazbe (npr. zdravstvene ali socialne smeri). Od osebnega asistenta se pričakuje predvsem odgovornost, točnost, korektnost in zanesljivost, najpomembnejše pa je, da nimajo do hendikepiranih oseb predsodkov, skrbniškega odnosa, da uporabnika ne obravnavajo kot bolnika, saj v takem primeru hendikepiran posameznik ne bi mogel graditi na vzpostavitvi svoje neodvisnosti.

Osebni asistenti so v sklopu izobraževanja, katerega namen je bil oblikovanje modula izobraževanja za osebne asistente, sestavili in potrdili tudi Etični kodeks osebnih asistentov.

Ključni opis nalog za posamezno delovno mesto izvajalcev programa NŽH je opisan pod točko 4.4 tega Poslovnika. Izvajalci programa pri svojem delu upoštevamo tudi Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu.

Že več let si prizadevamo tudi za razvoj poklica osebnega asistenta, in sicer z vlogami in poskusi za priznanje profila poklica osebnega asistenta pri pristojnih institucijah. S tem bi se tudi uredil in izboljšal položaj zaposlenih osebnih asistentov, poleg tega pa bi se osebno asistenco ločilo od drugih vrst pomoči na domu.

Spremljanje zadovoljstva osebnih asistentov in asistentk poteka mesečno v telefonskih in osebnih stikih s koordinatorji osebne asistence in na izobraževanjih. Izvajalci pa imamo tedenske sestanke, kjer se pogovarjamo tudi o zadovoljstvu, poleg tega pa enkrat na mesec supervizijo.


V izvajanje programa se letno vključujejo tudi prostovoljci, ki so v veliki večini študentje Fakultete za socialno delo, kjer vsako leto tudi prijavimo učno bazo za določeno število študentov. Njihove naloge v programu so precej različne: prisostvujejo in sodelujejo pri različnih delovnih nalogah socialnega delavca v društvu, spoznavajo življenjske situacije in okolja uporabnikov, sodelujejo pri svetovanju, reševanju konfliktov med uporabnikom in osebnim asistentom, izvajajo osebno asistenco uporabnikom, se družijo z uporabniki, jih spremljajo, nudijo pomoč pri opravilih, sodelujejo pri organizacijskem delu pri pripravi izobraževanj, srečanj uporabnikov ipd. Mentor študentom na praksi je strokovni vodja programa, ki skupaj s koordinatorji osebne asistence in študenti vsako leto posebej pripravi plan njihovega dela, glede na njihove naloge in pričakovanja in glede na potrebe uporabnikov programa.


5.2 Usposabljanje in izobraževanje

Osebne asistente usposobijo za konkretno delo uporabniki, pri katerih delajo, izvajalci programa pa za vse novo vključene osebne asistente organiziramo enodnevno izobraževanje, kjer predavanju in izpitu iz varnosti pri delu za vse novo vključene zaposlene in tiste, ki jim je ta izpit že potekel, sledi drugi del izobraževanja, kjer se jim predstavi same začetke gibanja za neodvisno življenje hendikepiranih v Sloveniji in nato formalno organiziranost v okviru društva YHD, principe neodvisnega življenja in razlike med socialnim in medicinskim modelom oviranosti, principe osebne asistence in poudarke, v katerih se osebna asistenca razlikuje od drugih oblik pomoči. Pri tem se osebnim asistentkam in asistentom še enkrat razloži pomen neodvisnega življenja za posameznika in poudari, da je pravica do izbire načina življenja glede na lastne želje in predstave ena od temeljnih človekovih pravic. Neodvisno življenje hendikepiranih pomeni tudi enakovreden položaj hendikepiranih z nehendikepiranimi, možnost samodeterminacije in aktivnega udejstvovanja v družbenem življenju. Izobraževanje se zaključi s predstavitvijo pravic in obveznosti vseh akterjev v programu in podrobnimi primeri iz prakse. Izobraževanje se organizira, ko se vzpostavi skupina novih osebnih asistentov. Na izobraževanju se vsem udeleženim razdeli tudi vprašalnike o njihovem mnenju o izvedeni aktivnosti in o temah v zvezi z njihovim delom, ki bi jih bilo po njihovem mnenju še potrebno pokriti z izobraževanjem. Na ta način poskušamo naša izobraževanja tudi izboljševati.

Izvajalci programa se udeležujejo izobraževanj in usposabljanj glede na finančne zmožnosti programa.

6 VODENJE VIROV

6.1 Vodenje finančnih virov

a) Pri upravljanju finančnih virov se opravljajo postopki in vodijo evidence v skladu z veljavno zakonodajo. Vodenje računovodskih storitev opravlja zunanji izvajalec CIS d.o.o. na podlagi sklenjene pogodbe. Proces dela vodenja finančnih virov je natančneje opredeljen v Pravilniku o finančno materialnem poslovanju društva in tudi v opisu delovnega mesta koordinator programa II (pod točko 4.4 tega Poslovnika).


b) Društvo YHD izdela letni poslovni načrt na podlagi finančnih in programskih načrtov in vsebuje načrt predvidenih prilivov in odlivov glede na programe, ki jih društvo izvaja. Za njegovo pripravo je odgovoren strokovni vodja programa in koordinator programa II.

c) Spremljanje porabe in interna kontrola se izvaja na podlagi spremljanja prilivov in odlivov in finančnih tabel po programih, kar je odgovornost koordinatorja programa II.

d) Postopke poročanja o upravljanju s finančnimi viri izvajamo skladno z zahtevami sofinancerjev posameznih programov ali projektov ter s poročanjem nadzornemu odboru in nato zboru članov 1-krat letno, za kar je odgovoren strokovni vodja programa. O pripombah in predlogih se vodijo zapisniki.

6.2 Upravljanje z lastnino- infrastrukturo

Društvo YHD ima v najemu od Mestne občine Ljubljana dva prostora, in sicer pisarno na Grablovičevi 62 in klubski prostor na Metelkovi, Masarykova 24. Oba prostora sta opremljena s pohištvom in računalniško ter drugo tehnično opremo. Za opremo, ki je nova, se hranijo garancijski listi v posebnem fasciklu v prostorih pisarne. Konec leta se opravi popis osnovnih sredstev, ki ga pripravi računovodkinja. Tričlanska komisija za popis osnovnih sredstev se sestavi vsako leto znova. Večja tehnična popravila (vrata, električna napeljava, WC…) v pisarni opravlja hišnik. Čiščenje in vzdrževanje prostorov opravljamo sami zaposleni po skupnem dogovoru. Za vso tehnično in informacijsko opremo imamo določene serviserje, katerih seznam visi na steni pisarne.

Varovanje osebnih podatkov je določeno v Pravilniku o varovanju osebnih podatkov, kjer so določeni tudi postopki vzdrževanja računalniške opreme in varovanja prostorov, kjer se ti podatki nahajajo.


7 VODENJE PROCESOV

7.1 Osredotočenost na uporabnike storitev- njihove zahteve in pričakovanja

Programi, ki jih izvajamo v društvu, izhajajo iz konkretnih potreb uporabnikov in so bili oblikovani glede na njihova lastna pričakovanja, potrebe in izkušnje ter zaradi tega daje uporabnikom vso moč odločanja o tem, kako bo določena storitev opravljena. Med izvajalci programa so tudi sami uporabniki storitev.
Naš glavni program Neodvisno življenje hendikepiranih je namenjen vsem hendikepiranim posameznikom/cam, ki si želijo živeti samostojno, avtonomno, aktivno in odgovorno življenje v skladu s svojimi željami in interesi, izven institucionalnih oblik skrbi. V program se lahko vključujejo posamezniki ne glede na vrsto hendikepa, ob vstopu tudi ne zahtevamo potrdil ali dokazov o statusu invalidnosti ali drugih medicinskih dokumentov. Zanima nas le, koliko pomoči posameznik potrebuje in če že prejema kakšno drugo obliko pomoči in v kakšnem obsegu. Vključitev v program in osebna asistenca uporabnikom prineseta predvsem večjo samostojnost in neodvisnost pri opravljanju različnih vsakodnevnih aktivnosti kot tudi večjo avtonomnost v odnosu do drugih družinskih članov oz. oseb, ki hendikepiranemu posamezniku pomagajo v vsakdanjem življenju. Nekaj naših uporabnikov je po vključitvi v program uspelo zapustiti institucije in zaživeti s pomočjo osebne asistence v lastnih stanovanjih glede na svoje želje in predstave.
Pogoj za vključitev v program ni članstvo v društvu, vendar pa imamo določene ciljne oziroma prioritetne skupine za vključevanje v program. Te skupine so predvsem težje telesno hendikepirani, ki potrebujejo več pomoči in ne živijo v institucijah, prav tako pa je pomembno, da uporabnik ni pasiven prejemnik skrbi, temveč aktivno ureja svoje življenje in se vključuje v delovanje in aktivnosti programa. Pogoj za vključitev v program je želja in hotenje živeti neodvisno. V zadnjih letih smo morali oblikovati čakalno listo, ker imamo večji interes posameznikov kot znašajo naše finančne zmožnosti. Prednost imajo mlajši, aktivni (študentje, zaposleni) uporabniki. Starostna omejitev je od 18 do 65 leta z izjemami zaradi posebnih okoliščin ali potreb.

Uporabniki ob vstopu v program podpišejo dogovor, njihov mesečni prispevek pa znaša 100 € v primeru, da imajo več kot 10 ur osebne asistence na teden in 50 €, kadar potrebujejo manj kot 10 ur osebne asistence na teden.
Uporabniki se v program prijavijo sami oz. to tudi zahtevamo, saj želimo od posameznikov, da se aktivno ter odgovorno odločajo in sodelujejo v vseh fazah, ki zadevajo urejanje njihove osebne asistence. Informacije o projektu se širijo predvsem ustno, preko poznanstev in z informativnim materialom. Velikokrat za prve informacije in seznanitev s projektom pokliče kakšen sorodnik uporabnika, Zavod za oskrbo na domu ali CSD. V zadnjem času pa se na nas obrača tudi veliko ljudi, ki je za naš program izvedelo preko medijev ali spletne strani. V programu se uporabnike seznanja s storitvami, pravili, postopki, novimi informacijami preko naslednjih glavnih metod dela:


1. Prvi razgovor z uporabnikom
Prvi stik z uporabnikom je zelo pomemben. Koordinatorji mu predstavimo program, način vodenja osebne asistence in vse pravice, obveznosti in dolžnosti uporabnika, osebnega asistenta in nas kot izvajalcev programa. V prvem razgovoru pa se nam predstavi tudi uporabnik, predstavi nam svoje videnje koriščenja osebne asistence in s tem tudi svoje potrebe glede obsega pomoči. V tem razgovoru, ki poteka v pisarni ali na domu uporabnika spoznamo ne le razmere in okolje, ampak tudi druge osebe (starši, partnerji, drugi sorodniki), s katerimi si uporabnik deli skupni življenjski prostor oz. bivališče. To je zelo pomembno, saj imajo praviloma te osebe nad njim vpliv, lahko ga namreč ovirajo ali pa vzpodbujajo k njegovi neodvisnosti in samostojnosti ali pa imajo do njega specifičen pokroviteljski odnos. Prav zaradi tega pogosto želimo, da del razgovora z uporabnikom opravimo brez njihove prisotnosti. Koordinatorji glede na povedano in tudi nepovedano iz izkušenj ocenimo, koliko veščin ima uporabnik za upravljanje z osebno asistenco. Vsi, ki se obrnejo na nas, tudi ne odgovarjajo kriterijem programa. Glede na izkušnje in razgovor z uporabnikom presodimo ali ga lahko vključimo v program. V določenih primerih uporabnikom, ki ne koristijo osebne asistence, nudimo svetovanje in informiranje, ki je posredno povezano z izvajanjem osebne asistence kot so razpisi za stanovanja, tehnični pripomočki, zakonodajne spremembe, pomoč pri pisanju pritožb…

2. Komunikacija z uporabniki
a) komunikacija z uporabniki po telefonu
Koordinatorji se mesečno pogovarjamo z vsakim uporabnikom; le-ta nas seznanja z dogajanjem povezanim z osebno asistenco oz. načinom izvajanja, upravljanja in koordinacije (morebitne bolniške in drugi izostanki, težave, nesporazumi, problemi med uporabnikom in asistentom, vprašanja glede izpolnjevanja obveznosti osebnih asistentov in uporabnikov), spremembami, ki vplivajo na izvajanje osebne asistence (hospitalizacije uporabnika, spremembe bivališča ter drugih okoliščin, ki posredno ali neposredno vplivajo na potrebe po asistenci).

b) komunikacija z uporabniki- osebni individualni razgovori
Opravljajo se tudi osebni razgovori s posameznimi uporabniki, kadar pa gre za reševanje konfliktov med uporabnikom in osebnim asistentom in drugih zadev, ki potrebujejo poglobljen razgovor ali svetovanje. Glede na problematiko je v določenih primerih pri razgovoru prisoten tudi osebni asistent.

3. Obiski na domu
Zadovoljstvo uporabnikov spremljamo tudi z obiski na domu. To je mogoče najboljši način, ki nam omogoča uvid in seznanitev z razmerami, okoljem in načinom življenja uporabnika oz. načinom izvajanja osebne asistence. Neposredno vidimo, kako uporabnik živi in s tem dobimo jasnejšo predstavo o življenjskem stilu ter drugih okoliščinah, ki vplivajo na kvaliteto storitve oz. nudene asistence. Na podlagi tega lahko nudimo svetovanje ter specifične informacije ali predloge glede določenih »izboljšav« ali mu predlagamo določene »ustreznejše« rešitve, na katere sam ni pomislil. Hkrati lahko podamo jasnejšo oceno o tem, kakšen obseg pomoči nekdo potrebuje. Večkrat se dogaja, da posameznik ne zna ali ni sposoben natančnega definiranja obsega pomoči, ki bi jo potreboval (včasih nekdo pove veliko manj kot se izkaže, da je primerno za doseganje njegove neodvisnosti, drugič pa spet je zahteva uporabnika prevelika, kar bi zaviralo njegovo neodvisnost). Obiski na domu so zato iz vseh teh razlogov zelo pomemben način vrednotenja uspešnosti programa, zelo koristen in ne nazadnje tudi učinkovit. Z obiski se uporabnikom tudi približamo in jih bolje spoznamo, le-ti se do nas odprejo in nam zaupajo in tako omogočijo kvalitetnejše nudenje osebne asistence ter drugih »podpornih« storitev, ki jih izvajalci nudimo z namenom čim večje neodvisnosti in aktivnosti uporabnika. Naša naloga je mnogo širša kot le »priskrbeti« potrebno pomoč in podporo pri vodenju osebne asistence, ampak se sestoji tudi v podpori ter vzpodbujanju uporabnika k neodvisnem življenju. To je seveda proces, ki se mora redno vzdrževati.

4. Srečevanja uporabnikov
Gre za občasna srečevanja z drugimi uporabniki in podajanje predlogov skupnih »izboljšav« izvajanja programa ter zagotavljanja osebne asistence, kar pomeni pomemben način vrednotenja programa s strani uporabnikov. Na srečanjih se obravnavajo tudi skupne težave in ovire, ki jih imajo posamezni uporabniki in si na ta način izmenjavajo izkušnje in nasvete.

5. Skupina uporabnikov
Za reševanje konfliktov in primerov nespoštovanja skupaj sprejetih dogovorov, neupoštevanja pravil in načel na programu ter neizpolnjevanja obveznosti, ki se jim vsak uporabnik zaveže s podpisom dogovora ob vstopu v program, smo oblikovali skupino »starejših« uporabnikov, ki odloča o ukrepih do uporabnika. Večkrat mnenje skupine uporabnikov pozitivno vpliva na razrešitev napetosti, uporabnik pa pridobi občutek odgovornosti.

Informiranje uporabnikov poteka preko spletnega portala Handyworld, spletne strani društva, publikacij o neodvisnem življenju in osebni asistenci, na vsakoletnih izobraževanjih, srečanjih in preko dopisov ali elektronske pošte.

Zadovoljstvo uporabnikov preverjamo periodično in sicer na različne načine:
• z obiski na domu in sestanki v pisarni,
• mesečno, predvsem preko telefonskih razgovorov,
• na srečanjih uporabnikov,
• z individualnimi razgovori z uporabniki in asistenti,
• na izobraževanjih
• z anketnim vprašalnikom na koncu leta, kjer uporabnike povprašamo o njihovem zadovoljstvu z osebno asistenco, z odnosom koordinatorjev in rešitvami problemov, ki se pojavljajo ter o morebitnih predlogih za izboljšanje programa

V Pravilniku o pritožbenem postopku smo opredelili možnost podajanja pritožb in uvedli tudi obrazec pritožbe ter opredelili postopek reševanja pritožb.




7.2. Osredotočenost na financerje – njihove zahteve in pričakovanja

Naše določene usmeritve in načela sodelovanja in pridobivanja donatorjev, sponzorjev in drugih financerjev so usmerjanje v projektno pridobivanje sredstev, kar pomeni prijava na domače in mednarodne razpise.
Naša organizacija je določila:

a) odgovornost in zadolžitve povezane s financami nosi strokovni vodja, koordinator II in računovodkinja

b) odgovornost za obveščanje in poročanje donatorjem, sponzorjem in drugim financerjem o rezultatih danih ali darovanih sredstev nosi prav tako vodja programa, ki poskrbi, da so vsa poročila oddana v roku in ki posamezne naloge glede priprave poročil razdeli med ostale zaposlene izvajalce. Vodi se poseben seznam vseh financerjev, pogodb, višine financiranja in rokov za oddajo poročil. Prav tako seznam vseh poslanih prošenj za donacije in seznam donatorjev. Vsem donatorjem se pošlje zahvala ali na njihovo željo pripravi pogodba in izpisek doniranih sredstev za uveljavljanje dohodnine.

c) metode za ocenjevanje zadovoljstva financerjev in izpolnjevanje njihovih pričakovanj pa so: individualni razgovori, srečanja, vabimo jih na zaključne prireditve, ob zaključnem poročilu jim pošljemo vprašalnik o zadovoljstvu financerjev. Na osnovi vseh teh metod in povratnih informacij se v naše delovanje vnesejo izboljšave.

7.3 Vodenje in izvajanje storitev

Glavni program društva YHD je Neodvisno življenje hendikepiranih in s tem čim bolj dolgotrajno zagotavljanje osebne asistence uporabnikom in uporabnicam, vključenim v program. Poleg tega izvajamo še nekaj programov in projektov, ki so predstavljeni v točkah 2 in 7.1 tega Poslovnika.
Komunikacija z vsemi uporabniki programa NŽH poteka preko elektronske pošte, telefona ali z navadno pošto, da so na ta način o vseh novostih programa obveščeni vsi uporabniki. Ciljne skupine drugih programov obveščamo o dogajanju preko portala in elektronske pošte, v projektu Bontonček pa se preko telefona in pisno obračamo na osnovne šole, saj preko njih pridemo v stik z otroci.
Natančno določeni procesi, ki jih izvajamo, in odgovornosti za določene naloge v okviru programa NŽH, so v prilogi Poslovnika.

7.4 Vodenje in izvajanje projektov oz. programov

V naši NVO v sistematično vodenje projektov in programov vključujemo naslednje korake, ki se nanašajo tudi na zahteve financerjev v razpisni dokumentaciji :
1. določitev ciljev projekta/programa
2. določitev nosilcev in sodelujočih na projektu/programu
3. določitve časovnih okvirov in potrebnih virov za izpeljavo projekta/programa
4. določitve potrebnih okvirnih aktivnosti in morebitnih postopkov izvajanja določenih aktivnosti
5. analizo potrebne dokumentacije v zvezi s posameznimi aktivnostmi (npr. potrebna dovoljenja, listine, potrdila)
6. analizo potrebnih virov za posamezno aktivnost (finančna sredstva, človeški viri, oprema…)
7. določitev odgovornih ljudi za posamezne aktivnosti in časovni okvir
8. pridobivanje eventualnih partnerjev glede na potrebe aktivnosti.

Kontrola aktivnosti na projektu izvajamo na rednih sestankih sodelujočih na projektu/programu (na krajši ali daljši rok – glede na dinamiko projekta) in vodenje njihovih zapisov, dogovorov.
Evalvacija projekta: ob zaključku projekta, pri programih ob koncu leta ocenimo, če smo dosegli cilje – opravimo analizo, evalvacijo na osnovi določenih kriterijev (predvsem, da dobimo povratno informacijo od tistih, katerim je bil projekt/program namenjen)
Arhiviranje dokumentacije projekta: za vsak projekt/program imamo odprte posebne mape, v katere se vlaga vsa dokumentacija, vključno z zapisi izvajanja kontrol in evalvacije projekta/programa (vmesna in končna vsebinska in finančna poročila ali druge oblike zapisov). Pri obsežnejših programih se dokumentacijo vlaga glede na financerje in leto izvajanja programa. Po zaključku projekta, oseba, ki vodi projekt, uredi dokumentacijo in jo shrani.
Seznam projektov: z namenom preglednosti nad projekti in zaradi vodenja rokov za oddajo vmesnih in končnih poročil financerjem se vodi seznam projektov/programov in financerjev ter njihovih pogodb. Na seznamu mora biti razviden financer projekta, čas trajanja pogodbe (pričetek, predviden zaključek), številka pogodbe in obveznosti- roki za vmesna in končna poročila, zahtevki.


7.5 Graditev partnerstev in mreže

V preteklih letih delovanja smo vzpostavili različna partnerstva in postali člani različnih mednarodnih organizacij na osnovi zavzemanja za enake cilje in vrednote in aktivnega prizadevanja za spremembo položaja hendikepiranih posameznikov v družbi.

Odločitev za vključitev v katero od mednarodnih zvez je sprejeta na skupnem sestanku in na podlagi preučitve vseh prednosti, ki jih članstvo v podobni organizaciji lahko prinese.
Tako smo člani ENIL- European Network for Independent Living ki združuje organizacije iz različnih evropskih držav, ki v svojih programih podpirajo filozofijo neodvisnega življenja in uvajajo programe osebne asistence. Izmenjava mnenj, izkušenj in podpore med organizacijami je eden od pomembnih ciljev združevanja. Od leta 2007 smo člani DPI- Disabled People International, ki je mreža nacionalnih organizacij po vsem svetu, ki se zavzemajo za promocijo pravic hendikepiranih preko participacije, zagotavljanja enakih možnosti in razvoja, za promocijo ekonomske in socialne integracije hendikpeiranih in podpore organiziranju hendikepiranih.

V Sloveniji smo eden od ustanoviteljev NSIO (Nacionalni svet invalidskih organizacij) skupaj z naslednjimi organizacijami: Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave in Sklad Silva z namenom učinkovitega zagotavljanja pravice do neodvisnega življenja, enakih možnosti in nediskriminacije vsem osebam z invalidnostjo ter željo prispevati k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju servisov in storitev, ki bi bili primerljivi in konkurenčni sodobnim evropskim usmeritvam, predvsem pa po meri uporabnikov/ic in možnosti njihove izbire. V svet so se vključili tudi: Sonček- Zveza društev za cerebralno paralizo, Društvo skupina Glas Slovenije, INVALID- Zveza društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije.

Sicer pa je povezovanje z drugimi NVO odvisno od razpisnih zahtev posameznega financerja po mreženju. Gre torej za projektno sodelovanje z drugimi organizacijami, ki pa se vzpostavlja glede na želene cilje in doseganje namena projekta ter tudi glede na pretekla sodelovanja. Podobno sodelovanje je bilo vzpostavljeno v projektu Progressing towards equality – an intersectional approach to discrimination (PROTECT), kjer smo sodelovali z Društvom informacijski center LEGEBITRA, Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD), Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ter Mirovnim inštitutom kot nosilcem projekta in v projektu Equal, kjer so bili naši partnerji: Center za neprofitni management, Zavod RS za zaposlovanje, Fakulteta za socialno delo, Mestna občina Ljubljana, Center za poslovno izobraževanje, poleg tega pa smo za potrebe projekta vzpostavili tudi dva transnacionalna partnerstva, s katerimi smo pripravili tudi skupne produkte partnerstva (študije, DVD), ki smo jih predstavili vsem financerjem, oblikovalcem politik in širši javnosti.

8 SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (EVALVACIJA)

8.1 Splošno

V procesu evalvacije se spremlja in vrednoti izvajanje storitev, programov, projektov, zadovoljstvo vseh deležnikov in učinkovitost sistema vodenja.

8.2 Spremljanje procesov

Vključeni smo v proces vpeljevanja enotnega postopka evalvacije izvajanja javnih socialnih programov, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. V postopku evalvacije smo izdelali shemo vseh postopkov, ki jih izvajamo v programu Neodvisno življenje hendikepiranih, in vpeljali način spremljanja vseh teh postopkov glede na porabljen čas in vključenost uporabnikov in izvajalcev v določen postopek. Poleg tega se bo spremljalo zadovoljstvo in učinke programa na uporabnike z opravljenimi vprašalniki ob vstopu v program in po določenem času v programu. Za izvajanje evalvacije je v društvu odgovorna strokovna vodja programa in ena od koordinatork programa.


8.3. Zadovoljstvo deležnikov

Zadovoljstvo deležnikov je za nas pomemben kriterij ugotavljanja naše kakovosti, zato smo vzpostavili metode in postopke za njihovo spremljanje. Naši pomembnejši deležniki, katerih zadovoljstvo spremljamo in nam je posebej pomembno so:
• Uporabniki
• Zaposleni
• Člani
• Naročniki, kot so: MDDSZ, občine, FIHO

Za vsako od navedenih skupin smo izbrali naslednje metode in postopke spremljanja njihovega zadovoljstva:
Svoj vpliv na lokalno skupnost oz. družbo ocenjujemo na osnovi zadovoljstva omenjenih deležnikov in njihovih povratnih informacij. Pomemben pokazatelj so tudi odmevi v medijih, kar spremljamo skozi cliping. Za spremljanje je odgovorna administratorka, ki pripravi tudi letno poročilo o objavah (tabelarični pogled objav).


8.4 Notranje presoje

Notranja presoja se izvaja z namenom ugotavljanja učinkovitosti izvajanja postavljenih notranjih pravil in dogovorov ter izvajanja zakonskih in drugih zahtev ter ustreznosti obstoječega sistema vodenja kakovosti zahtevam NVO dokumenta z zahtevami za kakovost. Notranjo presojo po vnaprej planiranih časovnih intervalih izvajata dve notranji presojevalki, ki imata opravljen tudi izpit iz notranje presoje in sta za to usposobljeni.

Vodstvo organizacije zagotavlja, da se bodo ukrepi za odpravo ugotovljenih odstopanj učinkovito izvedli v opredeljenih rokih in bo poskušalo omogočiti vse potrebne pogoje. Ocene učinkovitosti izvedenih ukrepov se dokumentira.

9 IZBOLJŠEVANJE

V skladu z namenom in usmeritvami društva v trajnostni razvoj in nenehno izboljševanje svojega dela in učinkovitosti se določi sistematičen pristop k vodenju izboljšav, ki vključuje:
a) analiza in ocena obstoječega stanja z namenom identifikacije področij izboljšav: to se naredi s pomočjo ugotovitev notranjih in zunanjih presoj sistema vodenja, evalvacije programa, ki jo izvajamo za ministrstvo in vseh poročil o zadovoljstvu deležnikov,
b) določitev ciljev za izboljšave,
c)iskanje možnih rešitev za dosego ciljev: v to vključimo vse uporabnike programa,
d) vrednotenje teh rešitev in izbira,
e) uvedba izbrane rešitve,
f) merjenje, overjanje, analiziranje in vrednotenje rezultatov uvedbe, da se ugotovi ali so bili cilji doseženi,
g) dokumentiranje sprememb.

Vsako leto posebej strokovni vodja programov določi roke za določitev aktivnosti za izboljševanje.

POSLOVNIK

YHD- DRUŠTVO ZA TEORIJO IN KULTURO HENDIKEPA

JUNIJ 2010
KAZALO

1 SPREMNA BESEDA 3
2 PREDSTAVITEV NVO 3
3 SPLOŠNE ZAHTEVE 10
3.1 Pravila delovanja 10
3.2 Izpolnjevanje zakonskih zahtev 12
3.3 Obvladovanje dokumentacije 12
4 VODITELJSTVO IN VODENJE 13
4.1 Zavezanost vodstva (trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nenehno izboljševanje) 13
4.2 Strateško in letno načrtovanje 14
a) Vizija, poslanstvo in vrednote 14
b) Cilji in spremljanje njihove realizacije 15
4.3 Spremljanje realizacije načrtov in poročanje o rezultatih 16
4.4 Organiziranost, odgovornosti in pooblastila 17
a) organizacijska struktura (organiziranost in odgovornosti organov) 17
b) odgovornosti in pooblastila ter potrebne kompetence za vsako delovno mesto (opis delovnih mest) 17
4.5 Notranje in zunanje komuniciranje 21
a) notranje komuniciranje 22
b) zunanje komuniciranje 22
5 ZAPOSLENI IN PROSTOVOLJCI 22
5.1 Zaposlovanje, uvajanje v delo, informiranje in motiviranje 22
5.2 Usposabljanje in izobraževanje 23
6 VODENJE VIROV 24
6.1 Vodenje finančnih virov 24
6.2 Upravljanje z lastnino- infrastrukturo 25
7 VODENJE PROCESOV 25
7.1 Osredotočenost na uporabnike storitev- njihove zahteve in pričakovanja 25
7.2. Osredotočenost na financerje – njihove zahteve in pričakovanja 28
7.3 Vodenje in izvajanje storitev 28
7.4 Vodenje in izvajanje projektov oz. programov 29
7.5 Graditev partnerstev in mreže 29
8 SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (EVALVACIJA) 30
8.1 Splošno 30
8.2 Spremljanje procesov 30
8.3. Zadovoljstvo deležnikov 31
8.4 Notranje presoje 32
9 IZBOLJŠEVANJE 32


1 SPREMNA BESEDA

YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je nastalo kot uresničitev vizije o neodvisnem življenju hendikepiranih. To pomeni imeti možnost odločanja o lastnem načinu življenja, biti aktiven in enakopraven posameznik na vseh področjih družbenega življenja. Zato smo že od vsega začetka bili razvojno naravnani s tem, ko razvijamo teorijo, ki spreminja prakso, promoviramo kulturo hendikepa, s katero osveščamo širšo javnost in spreminjamo pogled ter zavedanje samih hendikepiranih o svojem lastnem položaju, rušimo predsodke in stereotipe, ki so povezani s tradicionalnem dojemanjem invalidov izhajajoč iz medicinskega modela.

Trajnostni razvoj za nas pomeni graditev dobrih praks in samoizpolnjevanje. Izhajajoč iz lastnih izkušenj smo izdelali pravila in pravilnike, katerih namen je izboljšanje in dvig kvalitete storitev, kakor tudi zagotavljanje pravic in enakih možnosti uporabnikov kot tudi zaposlenih osebnih asistentov in asistentk. Velik pomen namenjamo izobraževanju, osveščanju in informiranju, pri čemer se poslužujemo različnih komunikacijskih medijev (spoti, publikacije, kratki filmi, strip, portal….)

Prizadevamo si za dvigovanje kvalitete nudenih storitev, pri čemer smo zavezani uporabniški perspektivi. To pomeni, ne le individualizacija storitve, ampak postavljanje uporabnika kot merilo vsega in kot tistega, ki ima moč nad storitvijo, hkrati pa obveznost in dolžnost, da jo zna upravljati. Iz lastnih izkušenj, tako uspehov kot napak, smo se učili in izdelali svoj »know how«.

Poslovnik daje vpogled v vsebino programov in storitev, ki jih izvajamo in razvijamo, v način delovanja društva, predstavlja principe in načela, ki smo jim zavezani ter naloge in cilje, ki jih zasledujemo.


2 PREDSTAVITEV NVO

YHD- Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je bilo ustanovljeno leta 1996 in združuje hendikepirane posameznike in posameznice, ki verjamemo in delujemo po filozofiji neodvisnega življenja. Združeni smo v svoji različnosti, da bi lažje dosegali cilje. Ne nasedamo retoriki zdravega načina življenja, logiki varstva in skrbi, izogibamo se pokroviteljskim praksam dobrodelnosti ter usmiljenja. Predvsem pa ne dovolimo več, da bi si kdo vzel pravico ali se čutil poklicanega, da govori za nas, namesto nas in v našem imenu.

Hendikep razumemo kot socialni status, ki se ga pripiše vsakomur, ki v nekem trenutku ali v določeni družbi, izpade iz obstoječih definicij in sprejetih norm. Hendikepiran posameznik se tako znajde v določenih družbenih razmerjih, ki ga potiskajo in držijo v depriviligiranem položaju. Zato ga mora in more preseči.

Člani društva so hendikepirani in nehendikepirani posamezniki in posameznice, ki se zavzemajo za enakopravne možnosti in odgovornosti hendikepiranih ljudi na vseh področjih družbenega življenja.
Naš glavni program je Neodvisno življenje hendikepiranih, ki je zasnovan in utemeljen predvsem na osnovni človekovi pravici do izbire načina življenja, možnosti za enakopravno in aktivno življenje ter omogoča posamezniku soudeležbo v vseh sferah družbenega življenja.
Projekt je namenjen vsem hendikepiranim, ki hočejo in želijo živeti neodvisno, pa za dosego tega potrebujejo vsakdanjo pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih, ki si jo zagotavljajo z osebno asistenco. Hendikepirani posamezniki tako lahko živijo neodvisno in si sami upravljajo in urejajo življenje glede na svoje potrebe, zmožnosti in želje.
Po prijavi, da želijo vstopiti v program, z vsemi hendikepiranimi posamezniki izvedemo individualne razgovore in skupaj določimo obseg in vrsto potrebne pomoči ter profil in spretnosti, ki naj bi jih njihovi osebni asistenti po možnosti imeli. Potencialne kandidate za osebne asistente nam praviloma posreduje Zavod za zaposlovanje, po opravljenih razgovorih pa jih napotimo k posameznim hendikepiranim osebam. Hendikepirana oseba si sama izbere svojega osebnega asistenta ali asistentko (enega ali več - odvisno od potrebne pomoči, ki je lahko tudi 24-urna) in jim razloži svoje potrebe, način in vrsto dela. Na ta način sam organizira in vodi asistenco, ki jo potrebuje. Asistenca vključuje osebno nego, gospodinjska opravila, spremstvo in druga fizična opravila, ki jih hendikepirani posameznik ne more sam opravljati oz. pri tem potrebuje določeno pomoč. Ko si hendikepirana oseba izbere kandidata ali kandidatko, jo vključimo v program subvencioniranih zaposlitev pri zavodu za zaposlovanje. Pred vključitvijo jih seznanimo s širšim kontekstom programa, s delovanjem društva ter s pravicami in odgovornostmi hendikepiranih posameznikov, vključenih v program, društva YHD ter njihovimi pravicami in obveznostmi. Tako uporabniki kot tudi novo vključeni osebni asistenti, so deležni izobraževanja.
Socialni položaj uporabnika se s tem programom radikalno izboljša oz. spremeni, saj osebna asistenca pomembno vpliva na dvig kvalitete življenja posameznika. Uporabnik se več ne prilagaja pomoči, ki jo ima ali jo lahko dobi, ampak sam z njo upravlja in si jo razporeja tako, kot mu najbolj služi ter odgovarja. S tem se posredno dvigne tudi njegova storilnost in učinkovitost, eden od vplivov neodvisnega življenja pa je tudi ta, da posameznik čuti potrebo, da je aktiven in soudeležen ter v toku dogajanja in ne več zgolj gledalec, opazovalec ter pasivni akter.
Posebnost našega projekta se sestoji tudi v tem, da smo odgovorni izvajalci tako strokovno usposobljeni kot tudi v vlogi uporabnikov same storitve osebne asistence ter imamo lastno izkušnjo samozaposlovanja v običajnem delovnem okolju. Večina uporabnikov je tudi članov društva, čeprav članstvo ni pogoj za nudenje usluge.

Dodatne aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru tega programa so tudi: izobraževanje asistentov in uporabnikov, vrstniško svetovanje, informiranje in izobraževanje o možnostih in novostih s področja zaposlovanja subvencioniranih zaposlitev, spremljanje zakonodaje in pisanje ter predlaganje amandmajev k posameznim predlogom zakonov, sodelovanje s številnimi nevladnimi organizacijami in udeleževanje ter izvedba okroglih miz, posvetov, predavanj, informiranje medijev in obveščanje širše javnosti, udeleževanje na posvetih, seminarjih, sestankih in drugih dogodkih s področja socialnega varstva in zaposlovanja, pisanje avtorskih člankov, predavanja in izobraževanja, namenjena strokovnim delavcem, študentom ter oblikovalcem politik, mentorstvo, izdajanje publikacij o osebni asistenci in neodvisnem življenju, pa tudi iskanje financerjev in sponzorjev.
Program Neodvisno življenje hendikepiranih v največji meri financira Zavod za zaposlovanje, drugi financerji pa so Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Ljubljana in nekatere druge manjše občine, FIHO, ostala sredstva pa pridobimo s prispevki uporabnikov in donatorjev.


Poleg tega izvajamo še nekaj drugih stalnih programov kot so Klub SOT 24,5, spletni portal Handyworld, v letu 2007 smo zaključili program Equal, v vseh enajstih letih delovanja pa smo izvedli tudi številne druge manjše projekte.
Društvo YHD se zavzema za spreminjanje položaja hendikepiranih oseb (ter s tem tudi ostalih marginalnih skupin, saj je emancipacija lahko le univerzalna) in za promocijo kulture hendikepiranih ter ostalih marginalnih skupin. Klub SOT 24,5 smo si zamislili kot prostor, kjer se bodo odvijali projekti namenjeni promociji naših ciljev in vrednot ter osveščanju javnosti glede položaja marginalnih oziroma depriviligiranih skupin. V ta namen organiziramo v prostoru sledeče dejavnosti: občasna predavanja in okrogle mize (razvoj teorije hendikepa in predavanja s področja margin - mladih, žensk, homoseksualcev, brezdomcev...), filmofilski simpoziji, teoretski maraton, galerijska dejavnost (razstave), posredovanje informacij, manjši koncerti, tematski filmski in družabni večeri, večeri prostovoljcev in prostovoljk.
Program SOT 24,5 tako uresničuje potrebe mladih po druženju, izmenjavi informacij in izkušenj, zagotavlja tudi promocijo mladih avtorjev in ustvarjalcev, ter jim daje možnost prvih začetkov. Namenjen pa je tudi odpiranju novih prostorov in razvoju novih idej, spoznavanju drugačnosti in širjenju kulture solidarnosti. Udeležence izbiramo glede na marginalno usmerjenost, kvaliteto in izvirnost. Na vsebinski ravni je pomemben kriterij socialna nota, marginalna tematika, družboslovni in humanistični poudarki, razdelava hendikepa ter senzibilnost za nianse in podtone družbenih dogajanj. Na formalni ravni pa različni načini, stili in tehnike obdelave snovi. Razstavljamo tako dela hendikepiranih avtorjev, kot tudi avtorjev, ki se lotevajo področja hendikepa. Prav tako pa se trudimo vzpodbujati hendikepirane k ustvarjanju kot tudi druge avtorje in umetnike, da se lotevajo ter svojo kreativnost izrazijo na temah, ki so prioritete našega programa. Vsi dogodki so odprti za javnost.

Portal Handyworld deluje od leta 2004. Gre za nadgradnjo in dopolnjevanje projekta, ki ga je v letu 2004 podprla Evropska Komisija v okviru Phare Small Projects Programme. Na omenjenem portalu gre za zbiranje in posredovanje informacij različnega značaja. Na njem lahko najdete veliko raznovrstnih povezav ter informacij v zvezi z EU: mednarodno sodelovanje, zanimive organizacije, ki iščejo partnerje in prostovoljce, evropske krovne organizacije s področja hendikepa ter mladih, zakonodaja EU s področja hendikepa v povezavi s tujimi organizacijami. Portal ima tudi angleško verzijo, kjer zbiramo in prevajamo tiste podatke, ki so zanimivi za tuje obiskovalce in predvsem z vidika promocije Slovenije ter prikaza delovanja in rešitev na področju hendikepa v naši državi. Zelo pomembno se nam zdi, da imamo čim več podatkov v rubriki turizem in dostopnost, saj lahko tako pričakujemo tuje goste in obiskovalce, ki so že sedaj večkrat iskali informacije pri nas. Seveda pa velja tudi obratno, da naše obiskovalce in uporabnike čim bolj osveščamo o aktualnih dogodkih ter drugih pomembnih zadevah s posameznih področij: storitve, tehnični in medicinski pripomočki, zakonodaja, tuja praksa, kulturni, športni in drugi dogodki, turizem, in predvsem možnosti sofinanciranja projektov in mednarodnega povezovanja organizacij. Sam projekt zajema predvsem:

1. Iskanje, zbiranje in urejanje koristnih in aktualnih informacij s posameznih področij, ki jih zajema portal; in sicer zbiranje informacij poteka po posameznih področjih in se jih tako tudi vnaša na portal. Informacije zbiramo na najrazličnejše načine, tako preko medijev, knjižnic in katalogov ter drugih virov informacij. Za nekatere informacije kontaktiramo neposredno same institucije oziroma agencije, zbornice in druge, ki nam lahko posredujejo ustrezne in zanesljive podatke (npr. dostopnost). Pomemben vir informacij so za nas tudi mednarodne konference, ki se jih udeležujemo in pa neposredni stiki z organizacijami in posamezniki iz EU. Velik del informacij pa predstavljajo lastne izkušnje, ki so tudi sestavni del portala, oziroma je portal namenjen prav temu, da se povsod lahko komentira in dodaja lastno videnje.
2. Prevajanje pomembnih in ključnih tekstov tako iz angleščine v slovenščino kot tudi slovenščine v angleščino.
3. Oblikovanje in pošiljanje obvestil (novosti na portalu) vsem registriranim in drugim uporabnikom, ki si to želijo, predvsem pa mladinskim organizacijam, strokovni javnosti in hendikepiranim posameznikom. Mesečno posredujemo aktualne informacije in novosti, ki jih lahko poiščejo in najdejo na portalu pod rubriko novosti.

Naše ciljne skupine so predvsem hendikepirani posamezniki (predvsem mladi, saj so le-ti tudi v največji meri uporabniki interneta ter hkrati predstavljajo večino uporabnikov v vseh naših dejavnostih in aktivnostih), študentje, predvsem humanističnih usmeritev, ki iščejo najrazličnejše podatke, literaturo in druge informacije za svoje diplomske naloge, seminarje, mladi nasploh, saj področje mednarodnega sodelovanja vsebuje tudi informacije in možnosti mednarodnega prostovoljnega dela ter nudi veliko idej za prosti čas, strokovnjaki, starši, sorodniki, delodajalci ter širša javnost.


V letu 2007 smo uspeli prvič izdati knjižico Bontonček – ali kako biti prijatelj z vsemi.
Bontonček je drobna knjižica, ki je prvič izšla na Hrvaškem in v kateri je navedenih nekaj pravil lepega vedenja do hendikepiranih, bolnih ter do vseh ostalih ljudi, ki odstopajo od nekega ideala. Pravila lepega vedenja so napisana na otrokom prijazen in razumljiv način, teksti pa so ponazorjeni s slikami.
Primeri v Bontončku prikazujejo različne situacije, ne samo hendikepiranih otrok (tudi npr. primeri kroničnih bolezni kot sta diabetes in astma), situacije, v katerih se večkrat lahko znajde posameznik. Preko Bontončka otroci spoznajo različne oblike hendikepa in dolgotrajnih bolezni, načine, kako se lahko v igro in učenje vključijo vsi otroci, pridobijo občutek solidarnosti in lastne vrednosti ter izgubijo strah pred drugačnostjo.
Izvajanje projekta smo si zamislili skozi izvajanje delavnic, v katerih otrokom predstavimo Bontonček in jih spodbujamo k spoznavanju teme, pogovoru in kreativnemu ustvarjanju, z namenom razvijanja vrednot kot so spoštovanje in solidarnost ter ozaveščanja o pravicah in odgovornostih. Izvedbo aktivnosti promocijskih in izobraževalnih delavnic izvajajo tudi izvajalci z lastno izkušnjo hendikepa. Z izvedbo aktivnosti s strani hendikepiranih izvajalcev delujemo v smeri razbijanja stereotipov in predsodkov, sam Bontonček pa prav tako prinaša vsebine, ki uveljavljajo in širijo vrednote, ki so osnova boja proti diskriminaciji. Ciljna skupina so otroci, ki obiskujejo prvo triado osnovne šole. Posredno pa so ciljna skupina tudi učitelji in učiteljice, ki bodo prisotni pri izvedbi delavnice in bodo dobili vpogled v to, kako se lahko Bontonček uporablja v razredu, da ga bodo uporabili tudi sami, če se bodo znašli v situaciji, ko bodo v razredu poskušali odgovoriti na kakšno od vprašanj, ki jih naslavlja Bontonček (različna vprašanja povezana konkretno s hendikepom ali dolgoročnimi boleznimi, pa tudi vprašanja medsebojne pomoči, spoštovanja, solidarnosti, različnosti, sprejemanja,…)

V letu 2010 je društvo YHD pristopilo k projektu ENIL Driving Force for Equal Opportunities (EDFEO). V okviru projekta so se po Evropi vzpostavili 4 centri vsak s svojo nalogo. Naša je opolnomočenje, informiranje in vzpostavitev mreže uporabniških organizacij s področja neodvisnega življenja in pravic hendikepiranih oseb s področja vzhodne Evrope, natančneje iz sledečih držav: Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Bolgarija.
Glavne naloge društva so: promocija dobrih praks s področja osebne asistence; izobraževanje vlad o neodvisnem življenju hendikepiranih in analiza politik in pomoči, ki jo inštitucije evropske unije namenjajo hendikepiranim v vzhodni Evropi.


Bivši projekti:

Progressing towards equality – an intersectional approach to discrimination (PROTECT) Pri izvedbi projekta, ki je potekal od 1. 11. 2008 do 31. 10. 2009 smo sodelovali kot partnerji skupaj z Društvom informacijski center LEGEBITRA, Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD), Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ter Mirovnim inštitutom kot nosilcem projekta.
Glavni cilji projekta so bili pridobiti informacije o vplivu prepletanja različnih osebnih okoliščin na posameznike in posameznice, približati problematiko večplastne diskriminacije slovenski javnosti ter skupaj z ostalimi akterji, ki delujejo na področju diskriminacije iskati skupne rešitve ter smernice za razvoj delovanja v navezavi na večplastno diskriminacijo. Namen tega projekta pa je bil nenazadnje tudi spodbuditi razpravo o (civilnih, socialnih, političnih, kulturnih, ekonomskih, seksualnih ipd.) pravicah, ki so vezane na položaj osrednjih skupin tega projekta.

V ta namen smo skozi različne komponente naslavljali situacije, ko se oseba nahaja v slabšem položaju v primerjavi z drugimi osebami zaradi ne le zaradi ene osebne okoliščine, temveč zaradi več osebnih okoliščin hkrati. Opravljena je bila preliminarna analiza stanja v Sloveniji z metodo poglobljenih intervjujev z ljudmi, ki doživljajo diskriminacijo na osnovi več osebnih okoliščin hkrati in fokusnih skupin s predstavniki različnih nevladnih organizacij, kjer je bil poudarek na seznanjanju ljudi s problematiko diskriminacije in na pridobivanju informacij o dejanskem stanju v praksi, o potrebah posameznikov, ki doživljajo večplastno diskriminacijo in tudi organizacij ter strokovnjakov, ki se pri svojem delu z njimi srečujejo. Izpeljana je bila plakatna akcija »Kdaj ti bo zmanjkalo lepila?«, iskali smo primere dobrih praks na področju preprečevanja večplastne diskriminacije, vzpostavljena je bila spletna stran http://www.multipladiskriminacija.si. Za konec projekta smo 21.10.2009 organizirali mednarodno konferenco, na kateri smo spregovorili o multipli in intersekcijski diskriminaciji kot specifičnih oblikah diskriminacije, kot rezultat projekta pa je izšla tudi publikacija Na križiščih diskriminacije avtorja Romana Kuharja.


RP UFO – Partnerstvo za bodoče možnosti (v okviru pobude Equal) je dvo-in pol letni projekt, ki se je zaključil 28. 10. 2007. Partnerji v projektu so: YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Center za neprofitni management, Zavod RS za zaposlovanje, Fakulteta za socialno delo, Mestna občina Ljubljana, Center za poslovno izobraževanje

Projekt smo zasnovali na ideji medsebojne pomoči različnih družbeno marginaliziranih, depriviligiranih skupin. Pomoči, ki temelji predvsem na potenciranju tistega, kar posamezniki zmorejo ob medsebojnem sodelovanju in dopolnjevanju in znajo in ne na poudarjanju njihovih hendikepov oziroma pomanjkljivosti.

Osnovno vodilo projekta je bilo, da je prav vsaka težje zaposljiva oseba oziroma skupina lahko ekonomsko učinkovita in zanimiva za trg delovne sile. Razvojno partnerstvo oblikuje modele za učinkovitejšo socialno in ekonomsko politiko s povezovanjem in solidarnostjo različnih izključenih skupin na način, da si drug drugemu zagotavljajo ekonomsko in socialno neodvisnost ter avtonomijo. Možna in mogoča so tudi takšna delovna mesta, na katerih se lahko zaposlujejo in delajo tudi zelo različni ljudje, tako po izobrazbi kakor po sposobnosti in z različnimi lastnostmi. Pomemben je predvsem interes oziroma motivacija za delo. Vodilo projekta je bilo tudi, da imajo posamezniki oziroma uporabniki možnost izbire, pravico in dolžnost soodločanja ter oblikovanja politike projekta. Projekt je v tem oziru presegel obstoječo prakso in se je v svojih vsebinah osredotočal na vzroke izključevanja ljudi iz trga dela - ne ukvarja se torej s stanjem telesa, marveč z okoliščinami in ovirami, ki določenim skupinam ljudi onemogočajo participacijo v družbi. Projekt odpira nove zaposlitvene možnosti in vzpostavlja nov profil poklica ter hkrati in s tem rešuje tudi perečo problematiko na socialnem varstvu.

Tako so potrebe, na katere je poskušal odgovarjati projekt, potrebe po zaposlitvi in družbeni koristnosti hendikepiranih in socialno izključenih (omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vrnitev nanj tistim, ki imajo težave pri prvem ali vnovičnem vključevanju vanj). Projekt je imel tudi učinek opolnomočenja in krepitve moči vključenih posameznic in posameznikov.

Ob začetku izvajanja projekta smo si zastavili dva glavna cilja:
1. cilj: Oblikovanje trajne možnosti za neodvisno življenje hendikepiranih ter razvijanje modelov opolnomočenja, kar pomeni zaposlovanje osebnih asistentov oz. ustvarjanje novih delovnih mest ter oblikovanje poklicnega profila in s tem povečanje zaposlitvenih možnosti dolgotrajno brezposelnih
V okviru izvajanja RP smo izvedli izobraževanje, ki se ga je udeležilo 20 asistentk in asistentov, ki so bili udeleženci in sooblikovalci modula hkrati. Kot rezultat te aktivnosti imamo izdelan modul izobraževanja, priročnik izobraževanja, etični kodeks osebnih asistentov. Večina asistentov je izobraževanje uspešno zaključila in prejela priznanja. Priročnik zajema natančen opis posameznih tem predavanj, teoretske prispevke, opise vaj, način izvedbe in metode evalvacije in bo za naslednje izvajalce lahko predstavljal bogat vir informacij, izhodišč in preteklih izkušenj.
Izdelan je profil poklica osebni asistent/osebna asistentka in podana vloga za potrditev poklica na Centru za poklicno izobraževanje.

Oblikovanje trajne možnosti za neodvisno življenje predvideva sistemsko rešitev, v okviru katere se bodo pravice do storitev vezale na posameznika, ki jih potrebuje. V primeru neodvisnega življenja torej pravica do osebne asistence, katere upravljanje mora v največji možni meri ostati v rokah uporabnika. Tako se ta pravica najbolje izvaja preko neposrednega financiranja. Za ureditev tega področja je pristojno MDDSZ, v okviru izvajanja projekta pa smo nanj naslovili več pobud.

2. cilj: Spodbujanje hendikepiranih oseb za aktivno vključevanje na trg dela, kar pomeni posredovanje med iskalci zaposlitve in delodajalci ter izvajanje ustreznih podpornih storitev in izobraževanj za zmanjšanje stopnje brezposelnosti in omogočanje dostopnosti do delovnih mest.
Pomemben del aktivnosti v okviru tega cilja smo namenili promociji zaposlovanja hendikepiranih v običajnih okoljih. Najvidnejši rezultat tega so promocijski spoti, ki so se in se še vrtijo na javni in komercialnih televizijah, ter kratek dokumentarni film o primerih dobrih praks na področju zaposlovanja hendikepiranih, ki je del mednarodnega dela projekta.
Izdelali smo analizo zakonodaje s področja zaposlovanja, sodelovali v nekaj mednarodnih primerjalnih študijah s področja zaposlovanja hendikepiranih in sprožili postopek za pridobitev koncesije za opravljanje storitve posredovanja del.
Tudi na področju zaposlovanja smo izdelali nekaj pobud, ki smo jih posredovali MDDSZ in MJU, rezultat tega pa je odločitev oziroma sklep MJU, da se vsako leto v okviru javne uprave odpre 16 mest za pripravništva mladim, hendikepiranim iskalcem zaposlitve.


Kronološki pregled razvoja in dejavnosti društva:

1990 Razvoj YHD-ja kot neformalnega gibanja: Youth handicapped deprivileged. Razvoj teorije hendikepa in odpor do medicinskega modela dojemanja invalidnosti kot osnovno vodilo pri oblikovanju vseh naših nadaljnjih projektov in akcij.
1990 – 1996
Začetki osebne asistence in Neodvisnega življenja hendikepiranih, ki deluje kot projekt Društva za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela;
Avtorji projekta tako v vlogi uporabnikov kot izvajalcev; prvi zaposleni asistenti preko programa Javnih del in prostovoljci, predvsem študenti Pedagoške fakultete.
1991 - 1994
Pristop k Mreži za Metelkovo, ki je do jeseni 1990 združevala že preko 200 skupin in posameznikov z namenom pridobitve prostorov bivše vojašnice za izvajanje programa kulturnih in socialno-kulturnih skupin in posameznikov. Leta 1994 nam je bil dodeljen prvi prostor, ki smo ga poimenovali SOT 24 in v katerem smo pričeli z organiziranjem predavanj, razprav, razstav, manjših koncertov – enako kot ostali ustvarjalci in prebivalci brez osnovne infrastrukture. Po večletnem obdobju pogajanj in veliko vloženega dela so leta 1996 mestne oblasti pristopile k prenovi nekaterih objektov na Metelkovi in septembra 1996 smo kot samostojno društvo podpisali prvo pogodbo o najemu ter v prenovljenih prostorih nadaljevali s svojim programom.
1994
Organiziranje in izvedba Mednarodnega kulturnega tabora, ki je bil v finančno podprt s strani Zavoda za odprto družbo Slovenija, na katerem smo ob kopici spremljevalnih dogodkov izvedli fotografsko in filmsko delavnico. Rezultat dvotedenskega dogajanja je bila fotografska razstava in kratek igran film KRIK v sodelovanju s Televizijo Slovenija.
1995
Udeležba na mednarodni konferenci »Managing care and Welfare«, ki jo je na Dunaju organiziral Nizozemski Inštitut za socialno varstvo. Navezava prvih stikov in govor o možnosti sofinanciranja razvoja naše ideje o neodvisnem življenju in osebni asistenci v program na področju socialnega varstva.
1995 Izid prve številke AWOL-a, Časopisa za socialne študije, ki je zamišljen kot teoretična revija. Njegov namen je ne samo razvijanje koncepta hendikepa, temveč širše- vzpostavljanje polja socialnih študij, postaviti opozicijo medicinskemu diskurzu, ne v smislu potlačitve, temveč vztrajanja pri svojih teoretskih in družboslovnih stališčih.
1996-2000
Vodenje oddaje Gastroskopija na Radiju Študent-
Tematske mesečne oddaje
1996 Formalna ustanovitev društva YHD- Društva za teorijo in kulturo hendikepa.
1996 Kulturna izmenjava z Litvo
1997-1998 Pridobitev sredstev iz programa PHARE-Lien, ki so bila namenjena delovanju projekta SOT 24.
1998-2000
Neodvisno življenje hendikepiranih kot eden izmed 5 projektov, ki se izvede v okviru projekta Preobrazba storitev na področju socialnega varstva MATRA program, ki ga je koordiniral Nizozemski inštitut za socialne zadeve
1999 Izdaja knjižice Manifest Neodvisnega življenja- Izdajo manifesta podpremo z enodnevno akcijo branja manifesta po ulicah Ljubljane in zbiranja več kot 3000 podpisov podpore.
2000
Prvi center za neodvisno življenje v SLO, kjer usposobimo pisarno za potrebe programa NŽH.
2000 - 2007
Sprejem programa NŽH v večletno financiranje s strani MDDSZ in MOL, odobritev dolgotrajnejših zaposlitev osebnih asistentov
2004
Spletni portal HANDY – WORLD http://www.handyworld-si.com) , v okviru PHARE programa
2005 Sodelovanje pri raziskavi Pravice oseb z intelektualnimi ovirami; Dostopnost izobraževanja in zaposlovanja (Zaviršek, Urh)
2005 Podpis nove najemne pogodbe z MOL in pridobitev večjih prostorov za Center za neodvisno življenje
2005-2007 »UFO-Partnerstvo za bodoče možnosti«, EQUAL, več raziskav s področja zaposlovanja hendikepiranih na običajnih delovnih mestih in neodvisnega življenja ter osebne asistence, mednarodne primerjave zakonodaje in sistemskih rešitev, oblikovanje in izpeljava modula izobraževanja za osebne asistente z namenom oblikovanja profila poklica osebnega asistenta.
2006 Prevod Vodnika za upravljanje osebne asistence, ki je namenjen uporabnikom in osebnim asistentom ter drugim zainteresiranim posameznikom ali organizacijam.
Organizacija izobraževanja za vzpostavitev skupine za vrstniško svetovanje
Izdelava spotov za promocijo zaposlovanja hendikepiranih na običajnem delovnem mest-partnerstvo UFO, EQUAL projekt
2007 -Kratek film o neodvisnem življenju, primeri dobrih praks transnacionalnih partnerjev (Slovenija,Nemčija, Švedska)
-Soizdajatelj publikacije Šolanje in zaposlovanje otrok in odraslih, ki se težko učijo, Lahko branje (Zaviršek, Gorenc)
-Prevod in izdaja knjižice Bontonček ali kako biti prijatelj z vsemi
-Priročnik za izobraževanje osebnih asistentov (Čandek, Gorenc, 2007)
2008 Pričetek izvajanja projekta Progressing towards equality – an intersectional approach to discrimination (PROTECT), ki je potekalo do 31. 10. 2009.
Pričetek izvajanja projekta Bontonček v prvi triadi osnovne šole
Preko medijev in neposredno preko spleta smo izvedli akcijo »Pisma uporabnikov« o pomenu osebne asistence za njegovo življenje in nato še akcijo »Politiki- osebni asistenti«, kjer so se v vlogi osebnih asistentov in asistentk poizkusili nekateri vidnejši politiki.
2009 Sodelovanje na Strasbourg Freedom Drive in izdaja brošure
Sodelovanje v delovni skupini MDDSZ za pripravo Zakona o osebni asistenci
Zbiranje podpisov za deinstitucionalizacijo in osebno asistenco skupaj z ENIL-om na mednarodnem nivoju
Izvedba Bolšjega sejma zvezd, Dražbe za osebno asistenco in akcije Zoisovi nasledniki za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo programa NŽH
Predstavitev delovanja YHD v Informacijski pisarni MOL

Produkti društva:
V društvu občasno izdajamo revijo za socialne študije AWOL, ki je teoretska revija namenjena različnim teoretskim refleksijam marginalnih skupin.
Odkar smo ustanovljeni smo izdali naslednje publikacije:
• Manifest neodvisnega življenja (2002),
• Neodvisno življenje hendikepiranih (2004),
• Osebna asistenca (2005),
• Stripovski zbornik Minibus (2005/6),
• Bontonček ali kako biti prijatelj z vsemi (2007)
• Priročnik za izobraževanje osebnih asistentov (Čandek, Gorenc, 2007)
• Strasbourg Freedom Drive; romanje za svobodo (2009)

V letu 2006 smo prevedli priročnik Hitri vodnik za upravljanje osebne asistence in posneli tri spote za promocijo zaposlovanja hendikepiranih, v letu 2007 pa še DVD film Mladi, drzni in lepi (2007), ki je del DVD filma Empower disabled people in the European Union, Together working and living in a social and economic way, ki je nastal kot produkt transnacionalnega sodelovanja med Slovenijo, Švedsko in Nemčijo v okviru partnerstva Equal.
Sodelovali smo tudi pri izdaji treh publikacij skupaj z Open Society Institute in Visoko šolo za socialno delo: Poročilo o položaju romske skupnosti (2001, 2003) in Pravice oseb z intelektualnimi ovirami (2005), z revijo Stripburger smo sodelovali pri izdaji stripovskega zbornika Handyburger in Madburger, skupaj z društvom MODRA pa pri izdaji knjižice: Šolanje in zaposlovanje otrok in odraslih, ki se težko učijo (Zaviršek, Gorenc 2007).

V okviru društva pa smo izdali tudi knjigi avtorja Dušana Rutarja:

• Tri razprave o teoriji hendikepa (1996) in
• Kaj je psihoanaliza? (2006)
3 SPLOŠNE ZAHTEVE
3.1 Pravila delovanja

Kot društvo smo zavezani za delovanje po Zakonu o društvih, Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o invalidskih organizacijah, Zakonu o davku od dohodnine pravnih oseb, Zakonu o socialnem varstvu.
Temeljni akt je statut društva, ki je bil sprejet na občnem zboru, nazadnje dopolnjen dne 8. 12. 2008. Statut se skupaj z vsemi ostalimi osnovnimi dokumenti hrani v posebnem fasciklu v pisarni društva. V juniju 2009 smo sprejeli Pravilnik o delovnih razmerjih in sistemizaciji delovnih mest ter Katalog delovnih mest, v katerem so podrobno opredeljene naloge in pogoji za zasedbo določenih delovnih mest v organizaciji. Pravilnik in Katalog sta v elektronski obliki na mreži in v pisni obliki v fasciklu Pravilniki in dokumenti v pisarni društva. Vsi zaposleni v društvu smo zavezani tudi za izpolnjevanje zahtev Poslovnika, ki se nahaja v tiskani in elektronski verziji. Za uvajanje in izpolnjevanje zahtev sistema kakovosti sta v društvu odgovorni Klaudija Poropat in Natalija Jeseničnik.


Vizitka društva:

Naziv organizacije: YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Naslov: Neubergerjeva 7 Priimek in ime odgovorne osebe: Pečarič Helena
Občina sedeža: Ljubljana e-mail naslov: yhd-drustvo@yhd-drustvo.si;
web:www.yhd-drustvo.si
Telefon: +386 1 521 22 77 Fax.: +386 1 521 22 88
Matična številka: 5951682000 Davčna številka: 39692116
Banka: NLB d.d., Ljubljana, Linhartova 3, Ljubljana Transakcijski račun: 02011-0050155707
Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 94.991
Standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev (SKIS): 15000
Datum vpisa v poslovni register: 21.06.1996
Vpis v register društev: pri Upravni enoti Ljubljana dne 17.6.1996, pod zaporedno številko 70

Do sedaj smo pridobili naslednje statuse:

Status Št. odločbe Datum odločbe Opombe
Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva 017-01-012/96-129 4.5.1999 MDDSZ- obveščati o vseh spremembah, ki zadevajo odločbo o registraciji društva in osebno ime zastopnika društva, temeljni akt društva, ki ga je verificiral pristojni organ in poročilo o programih, ki jih je društvo izvajalo in ki kažejo na javni interes;
Status invalidske organizacije 116-00-04/03-006 30.6.2003 MDDSZ- Urad za invalide vodi register IO: zaporedno številko in datum vpisa v register, naziv, naslov, ime in priimek zakonitega zastopnika, številko odločbe, datum odločbe in pa datum izpisa iz registra- vsako spremembo je treba sporočiti v roku 30 dni)
Status reprezentativne invalidske organizacije 11602-14/2004/4 24.12.2004

Od leta 2006 imamo pri Uradu RS za intelektualno lastnino tudi registrirano znamko Osebna asistenca pod št. Z-200571660.
Kopije pomembnih dokumentov, ki jih je običajno potrebno priložiti prijavi na razpis, se nahajajo v posebnem fasciklu v pisarni društva. Kadar pa se potrebuje originalna potrdila, se jih pridobi na podlagi pisne prošnje na:


Potrdilo Izdaja
Potrdilo o statusu društva
Upravna enota Ljubljana, oddelek za javni red, Tobačna ulica 5
Potrdilo, da proti društvu ni bil opravljen postopek prisilne poravnave, likvidacije ali stečajni postopek
Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, Miklošičeva 12
Potrdilo, da ima društvo poravnane vse obveznostih iz naslova davkov, taks in drugih dajatev Davčni urad Ljubljana, izpostava Bežigrad, Dunajska cesta 22

3.2 Izpolnjevanje zakonskih zahtev
Za spremljanje in prepoznavanje zakonskih in drugih zadev, ki se nanašajo na naše društvo in njegovo delovanje je odgovoren strokovni vodja programa in računovodkinja, ki poskrbijo tudi za to, da so o vseh novostih obveščeni in seznanjeni tudi vsi zaposleni in drugi zainteresirani deležniki ter da se vse potrebne novosti tudi vpeljejo v vsakodnevno izvajanje.

3.3 Obvladovanje dokumentacije
Vsi pravilniki in obrazci, ki jih uporabljamo pri svojem delu, se nahajajo skupaj v posebnem fasciklu, prav tako pa se hranijo tudi v posebni mapi v elektronski obliki na mreži, kamor imamo dostop vsi zaposleni na programu. Obrazce se za uporabo vedno fotokopira ali sprinta, tako da se originali vedno nahajajo na točno določenem mestu. Za ažurnost obrazcev, ki se nanašajo na izvajanje programa NŽH so odgovorni koordinatorji osebne asistence, za pravilnike in obrazce, ki se nanašajo na delovanje društva, pa koordinatorji programa.
Trenutno so v okviru programa Neodvisno življenje hendikepiranih v veljavi naslednji obrazci in pravilniki:
1. Vprašalnik za uporabnike- za uvrstitev na čakalno listo
2. Obrazec Razgovori s kandidatkami/kandidati za osebne asistentke/asistente
3. Dogovor o izvajanju osebne asistence in drugih dejavnosti v okviru programa Neodvisno življenje hendikepiranih
4. Obrazec Evidenca prisotnosti na delu in Plan urnika dela
5. Izjava o izstopu iz programa Neodvisno življenje hendikepiranih
6. Pravilnik o nadomeščanju osebnih asistentov in asistentk in Pravilo uporabe storitve osebne asistence v bolnici in zdraviliščih na obnovitveni rehabilitaciji
7. Izjava o prevzemanju škodne odgovornosti
8. Vloga za odobritev letnega dopusta
9. Pravilnik o pritožbenem postopku in obrazec pritožbe
10. Pravilnik o varovanju osebnih podatkov in Navodilo o varovanju in uničevanju ključev, Navodilo za hranjenje in spreminjanje gesel, Sklep o imenovanju komisije o uničenju osebnih podatkov, Izjava o varovanju osebnih podatkov
11. Pravilnik o izključitvi iz programa Neodvisno življenje hendikepiranih


Obrazci, pravila in sklepi, ki se vežejo na delovanje društva YHD in članstva:
1. Obrazec Pristopna izjava
2. Sklep predsedstva društva YHD o sodelovanju uporabnikov pri reševanju zadev, povezanih z osebno asistenco
3. Pravilnik o finančno materialnem poslovanju društva
4. Pravilnik o delu častnega razsodišča
5. Pravilnik o delovnih razmerjih in sistemizaciji delovnih mest ter Katalog delovnih mest

K vsem poročilom, prijavam na razpise in drugi dokumentaciji, ki jo pošiljamo našim financerjem ali drugim deležnikom, vedno priložimo dopis z glavo društva in oznako dopisa v zgornjem desnem robu, ki je sestavljena iz številke poslane pošte in letnice ter prve črke imena in priimka osebe, ki pošilja dopis (primer: Št.dok.: 30/08-NJ). Vse dopise, ki jih pošiljamo po pošti se beleži v posebni elektronski mapi na mreži.
Dokumentacija se vodi v posebnih fasciklih glede na izvajan program oz. glede na posameznega financerja in pogodbo, ki jo imamo z njim sklenjeno.


4 VODITELJSTVO IN VODENJE

4.1 Zavezanost vodstva (trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nenehno izboljševanje)


Vodstvo društva je skozi vsa leta delovalo v smeri nenehnega izboljševanja in širjenja programa, da bi osebna asistenca postala dostopna čim večjemu številu hendikepiranih, saj bi se na ta način izboljšala kvaliteta življenja mnogim posameznikom. Število uporabnikov programa se je skozi leta povečevalo, prav tako število zaposlenih osebnih asistentov. Tako je leta 1996 društvo formalno ustanovilo 10 članov, od katerih so bili 4 uporabniki, ki so preko javnih del zaposlovali 2 osebni asistentki, leta 2010 pa je vključenih že 103 uporabnikov in zaposlenih 97 osebnih asistentov preko programa Invalidi invalidom, Javna dela in Subvencioniranje zaposlitev za izvajanje pomoči na domu in osebne asistence. Na programu NŽH je zaposlenih 8 izvajalcev in administratorka, od tega trije za polovični delovni čas. Dva izvajalca sta zaposlena preko programa javnih del, in sicer za izvajanje programov Bontonček in ENIL Driving Force for Equal Opportunities (EDFEO). Od izvajalcev jih je 5 tudi uporabnikov osebne asistence.
Usmerjenost v trajnostni razvoj narekujejo že sami cilji in namen glavnega programa, ki ga v društvu izvajamo, saj gre za dolgotrajen program, ki zagotavlja osebno asistenco hendikepiranim osebam, ki je za mnoge življenjskega pomena in ne sme prihajati do prekinitev. Že od samega začetka se vodstvo trudi oblikovati predloge za izboljšanje položaja hendikepiranih v družbi in vplivati na oblikovalce politik za sprejem zakona, ki bi omogočil trajnejši vir financiranja osebne asistence in zagotovitev le-te za vse hendikepirane posameznike.

4.2 Strateško in letno načrtovanje

a) Vizija, poslanstvo in vrednote
Namen YHD:
• Promocija neodvisnega življenja in razvijanje ter širitev mreže na nacionalnem in mednarodnem nivoju
• Izobraževanja o neodvisnem življenju za osebne asistente, uporabnike, strokovnjake, starše in drugo zainteresirano javnost
• Svetovanje in informiranje o možnostih neodvisnega življenja
• Zbiranje in posredovanje literature, audio in video produkcije s področja hendikepa, založniška dejavnost
• Organiziranje akcij v podporo ali iz protesta
• Izvajanje programov s področja socialnega varstva in vseh drugih dejavnosti, ki prispevajo k enakopravnejšemu življenju
• Zavzemanje za enake možnosti hendikepiranih oseb, boj proti diskriminaciji, predsodkom in stereotipom na vseh področjih družbenega življenja
• Obveščanje in osveščanje javnosti, sodelovanje pri oblikovanju ukrepov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni in vplivanje na spremembe zakonodaje in politike s tega področja
YHD se zavzema za: - vrednote
• enakopravne možnosti in odgovornosti hendikepiranih ljudi na vseh področjih družbenega življenja
• upoštevanje pravic hendikepiranih kot človekovih pravic in ne zgolj socialnih
• razvoj teorije hendikepa
• emancipacijo in samo-determinacijo hendikepiranih posameznikov

Vizija

Ustvariti pogoje za enakopraven položaj hendikepiranih oseb ter razvijati in izvajati programe in storitve, ki ta položaj omogočajo. Družbeno ozaveščanje!

Dolgoročni cilj programa pa je neodvisnemu življenju zagotoviti položaj enakopravne alternative institucionalnim opcijam in s tem tudi redno financiranje. Dolgoročna politika društva YHD je doseči način financiranja vezanega na posameznika – sprememba zakonodaje, kjer bi društva in druge oblike organiziranja bila le ponudniki storitev, posameznik pa bi se lahko na osnovi svojih želja, potreb ter zmožnosti ter tudi na osnovi kvalitete ponujenih storitev odločil za določene storitve in ponudnika storitev. Cilj je organiziranje Nacionalne mreže za Neodvisno življenje s pripadajočimi lokalnimi centri.

Namen programa NŽH je tudi oblikovanje trajne možnosti za neodvisno življenje hendikepiranih, zaposlovanje osebnih asistentov oz. ustvarjanje novih delovnih mest ter oblikovanje novega poklicnega profila in s tem povečanje zaposlitvenih možnosti dolgotrajno brezposelnih oseb. Do sedaj je Neodvisno življenje bilo le projekt, naša ambicija pa je, da postane pravica hendikepiranega posameznika.


b) Cilji in spremljanje njihove realizacije

Društvo je ustanovljeno za izvajanje neprofitne dejavnosti, ki je namenjena vsem (tako hendikepiranim kot tudi nehendikepiranim), ki se strinjajo z idejami, cilji in projekti društva ter ne najdejo organizacij, društev ipd., da bi v njih realizirali svoje interese in zamisli.

Društvo ima namen v svojem delovanju uresničevati naslednje naloge:
• organiziranje in povezovanje hendikepiranih in nehendikepiranih ljudi na osnovi skupnih interesov, projektov, idej in ciljev;
• uveljavljanje in hkrati iskanje novih in različnih možnosti življenja hendikepiranih ljudi;
• oblikovanje in organiziranje mreže prostovoljcev in oblik zaposlovanja osebnih asistentov za pomoč hendikepiranim pri neodvisnem življenju
• uvajanje koncepta neodvisnega življenja hendikepiranih ljudi, kar pomeni individualno ureditev življenja, glede na želje, interese in zmožnosti posameznika in ne življenje po vnaprej določenih obrazcih, ki se jih vsiljuje hendikepiranim;
• vzpodbujanje, razvijanje in promocija kulture in umetnosti hendikepiranih ter organiziranje kulturnih in umetnostnih dejavnosti;
• razvijanje teorije hendikepa tj. razvijanje teoretskih konceptov: hendikep razumemo kot socialni status, kot družbeni položaj in ne telesno značilnost oz. pomanjkljivost. Hendikep ni medicinska kategorija, ki klasificira defekte in motnje v razvoju kot naravne lastnosti posameznih ljudi. Je zgodovinsko, socialno in kulturno pogojen;
• organiziranje akcij z namenom osveščanja javnosti o človekovih pravicah;
• organiziranje dejavnosti in akcij z namenom odstranjevanja arhitektonskih ovir in omogočiti enakopraven dostop v vse javne zgradbe in stanovanjska poslopja;
• organiziranje kulturnih taborov;
• zbiranje in posredovanje informacij s področja hendikepa (filmi, revije, literatura);
• organiziranje kulturnih prireditev, zabav, okroglih miz in drugih javnih prireditev za hendikepirane osebe z namenom predstavitve ciljev društva;
• organiziranje seminarjev, predavanj s področja socialnih študij, ki se dotikajo hendikepa (npr. uporabniki psihiatrije);
• oblikovanje in organiziranje ter izvajanje različnih oblik izobraževanja s področja socialnega varstva
• opravljanje galerijske dejavnosti za predstavitev dejavnosti hendikepiranih;
• vodenje interne klubske dejavnosti z namenom druženja in izmenjavo informacij med člani društva, hendikepiranimi in strokovnjaki s socialnih področij;
• organiziranje dejavnosti za nudenje fizične pomoči hendikepiranim in osebne asistence po principih neodvisnega življenja hendikepiranih, pomoč pri organizaciji in izvedbi različnih prireditev, dogodkov ter projektov;
• izvajanje publicistične dejavnosti;
• organiziranje prevozne službe za samopomoč članom društva in pomoč hendikepiranim,
• izvajanje programov s področja socialnega varstva in izvajanje vseh drugih dejavnosti, ki bodo pripomogle k višji kakovosti življenja hendikepiranih
• zavzemanje za zagotavljanje enakih možnosti hendikepiranih oseb, boj proti diskriminaciji, predsodkom in stereotipom na vseh področjih družbenega življenja
• obveščanje in osveščanje javnosti še posebej hendikepiranih
• sodelovanje pri oblikovanju ukrepov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave hendikepiranih v družbi.


Cilj društva je zagotavljanje čim večje neodvisnosti hendikepiranih in omogočanje osebne asistence po principih neodvisnega življenja. Definirani cilji programa NŽH so (povezani z oziroma del ciljev društva):

- organizacija osebne asistence za vse vključene hendikepirane uporabnike,
- zagotavljanje enakih možnosti in enakopravnosti v odnosu z drugimi državljani, npr. možnosti zaposlitve ali študija, ekonomske neodvisnosti za hendikepirane uporabnike,
- zagotavljanje aktivnega vključevanja v običajno okolje in možnosti odločanja o lastnem življenju,
- zagotavljanje možnosti izbire, neodvisnosti od sorodnikov ali partnerja in prevzemanje odgovornosti
- zagotavljanje samostojnosti uporabnikom pri opravljanju opravil, ki jih brez pomoči ne zmorejo,
- zagotovitev sistemske rešitve za osebno asistenco, ki bi jo priznala kot pravico in bi se s tem zagotovili redni viri financiranja,
- sprejetje Zakona o osebni asistenci.

Realizacija ciljev se vsako leto opredeli v poročilih financerjem programa, kjer se naredi pregled, katere od začrtanih aktivnosti v prijavi smo izvedli, prav tako podamo tudi razloge, zakaj določenih aktivnosti nismo uspeli izpeljati. Plan realizacije ciljev se pripravi vsako leto ob prijavah programa različnim financerjem, nato pa se sprotni plan dela določa na tedenskih sestankih vseh izvajalcev programa.


4.3 Spremljanje realizacije načrtov in poročanje o rezultatih

V našem društvu strateškega plana nimamo nikjer zapisanega, vendar pa je zapisan v naših namenih in ciljih, v skladu s katerimi tudi delujemo in v njihovo izpolnitev tudi usmerjamo vse naše aktivnosti. Vsako leto opredelimo in zapišemo letni načrt dela (tako vsebinski kot tudi finančni načrt), ki je predstavljen vsem članom društva na rednem letnem občnem zboru, financerjem pa v prijavi na razpis.
V letnem poročilu pripravimo vsebinsko poročilo o izvedenih aktivnostih, oceno realiziranih načrtov in strategije za njihovo uresničevanje v prihodnje. Drugi del poročila obsega finančno ovrednotenje programa in oceno možnosti širjenja programa v prihodnje. Na občnem zboru skupaj s prisotnimi člani, ki so v večji meri tudi uporabniki programa, pregledamo zastavljene cilje, predloge, ki jih predstavijo uporabniki sami in že oblikujemo cilje za naslednje leto. V primerih pomembnih odločitev in usmeritev v prihodnje izvajalci programa nikoli ne odločamo sami, ampak je vedno sklican sestanek vseh uporabnikov programa ali članov društva, na katerem se potem skupno odloča o možnih rešitvah in sprejema predloge.


4.4 Organiziranost, odgovornosti in pooblastila

a) organizacijska struktura (organiziranost in odgovornosti organov)
Formalna struktura društva – organi društva:
- predsedstvo ( 5 članov, predsednica, podpredsednica, blagajnik ter dva člana; izvršilni organ društva; predsednik je odgovoren za zakonitost dela društva, predsedstvo se sestaja 4- krat letno, predsedstvo sklicuje zbor članov, pripravlja predlog statuta in druge splošne akte društva, pripravlja predloge programskih usmeritev, skrbi za uresničevanje dela društva, skrbi za finančno – materialno poslovanje društva, vodi evidenco članov, odloča o zaposlovanju in razdelitvi delovnih obveznosti glede potrebe programov, ki jih društvo izvaja ter sprejema pravilnike, ki urejajo zaposlovanje oseb na programih, ki jih izvaja društvo…),
- nadzorni odbor (trije člani, nadzira finančno in materialno poslovanje in delo organov društva ter o svojem delu seznanja predsedstvo, poroča zboru članov),
- častno razsodišče (trije člani, ugotavlja odgovornost članov in izreka disciplinske ukrepe v primeru kršitve statuta društva ter vsako ravnanje, ki utegne prizadeti interese in ugled društva…)
- zbor članov (najvišji organ društva, zaseda enkrat letno, sprejema programske usmeritve in program dela društva, sprejema finančne načrte, spreminja statut, voli in razrešuje člane predsedstva, nadzornega odbora in častnega razsodišča), sprejema letna programska in finančna poročila društva…)

Zaposleni na delovnih mestih:
1. strokovni vodja programa
2. koordinator/ka programa l
3. koordinator/ka programa ll
4. administrator/ka
5. osebni asistent/ka hendikepirane osebe
6. računovodja/kinja oz. računovodski servis
b) odgovornosti in pooblastila ter potrebne kompetence za vsako delovno mesto (opis delovnih mest)

1. Strokovni vodja programa

Naloge:
- pravočasno in vsebinsko kakovostno pripravljanje ter vodenje in izvajanje najzahtevnejših projektov in programov;
- oblikovanje zakonodajnih pobud in drugih predlogov glede programov;
- iskanje sistemskih rešitev za dolgotrajen obstoj programov;
- vodenje in načrtovanje razvoja programov;
- predlaganje in izvrševanje poslovnih ukrepov za pridobivanje, porabo in razporejanje finančnih sredstev za izvajanje dejavnosti društva;
- redno in tekoče poročanje predsednici o svojem delu;
- izvrševanje pogodbenih obveznosti za programe;
- odgovoren za stike z javnostmi, promocija programa v javnosti;
- mentorstvo prostovoljcem in študentom pri izvajanju študentske prakse;
- odzivanje na aktualne dogodke s področja soc. varstva in pisanje prispevkov o delovanju programa;
- organizacija in vodenje aktivnosti in dogodkov povezanih s programi in sofinanciranje le teh;
- delo na evalvaciji in z vsebinskimi poročili o programih;
- kontaktiranje z raznimi institucijami in pravnimi osebami v povezavi s programi;
- predavanja in izobraževanja (za osebne asistente, uporabnike in tudi za širšo javnost);
- delo na zagovorništvu uporabnikov;
- delo z uporabniki programov in osebnimi asistenti;
- koordinacija dela zaposlenih na programih;
- opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, splošnimi akti, sklepi organov društva oziroma navodili predsednice.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: univerzitetna izobrazbe družboslovne smeri in opravljen izpit iz socialnega varstva.
Delovne izkušnje: 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva.
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika;
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet);
- poznavanje osnov zakonodaje za društva in invalidske organizacije ter zakonov povezanih s področja delovanja društva;
- poznavanje osnov računovodstva za društva;
- dobro poznavanje in razumevanje principov neodvisnega življenja in osebne asistence.
Sposobnost za odgovorno in samostojno delo.
Organizacijske sposobnosti.




2. Koordinator/ka programa I

Naloge:
- organiziranje dela na programih in projektih, ki jih izvaja društvo;
- vzdrževanje in ažuriranje spletne strani;
- spremljanje izvajanja osebne asistence pri posameznih uporabnikih (spremljanje urnikov dela, posredovanje ob konfliktih, pomoč pri izbiri kandidatov, obiski na domu in po potrebi komunikacija z družinskimi člani in drugimi institucijami, povezanimi s konkretnim uporabnikom);
- komunikacija z Zavodi za zaposlovanje (iskanje ustreznih kandidatov, izvajanje postopkov za zaposlovanje in prekinitve delovnih razmerij, spremljanje stanja glede zasedenosti mest za osebne asistente);
- spremljanje dela osebnih asistentov (delovne ure, letni dopust, nadzor bolniških);
- reševanje konfliktov med uporabniki in asistenti ter drugih logističnih opravkov, povezanih s sprejemom na delo, vključitvijo v program, izvajanjem dela in prekinitvami delovnega razmerja asistentov;
- vzpostavljanje in osveževanje vseh potrebnih evidenc;
- spremljanje razpisov in pomoč pri pripravi prijav in poročil financerjem;
- vodenje manjših programov in projektov, ki jih izvaja društvo;
- vodenje delavske evidence in drugih baz podatkov, ki so potrebne za nemoteno izvajanje dela;
- zagotavljanje nemotenega poteka dela (vzdrževanje pisarne in tehnične opreme, urejanje urnika prevozov in drugih organizacijskih del);
- oblikovanje in izvajanje izobraževanj za zainteresirane skupine (osebne asistente, uporabnike, svetovalce Zavoda za zaposlovanje, šolske delavce…);
- osveščanje uporabnikov in javnosti o poteku programa NŽH in novostih v društvu;
- pomoč pri prijavah programov na razpise in pisanje poročil;
- opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, splošnimi akti, sklepi organov društva oziroma navodili predsednice ali strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: univerzitetna izobrazbe družboslovne smeri
Delovne izkušnje: 3 leta delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in vsaj enega tujega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet),
- dobro poznavanje in razumevanje principov neodvisnega življenja in osebne asistence.
Sposobnost za odgovorno in samostojno delo
Organizacijske sposobnosti
Druge kompetence: Izkušnje s področja projektnega dela in postopkov.



3. Koordinator/ka programa II

Naloge:
- obveščanje uporabnikov in javnosti o poteku programa NŽH in novostih v društvu;
- priprava vsebinskih in finančnih planov za programe in celotno društvo;
- priprava letnega kontnega plana;
- spremljanje porabe sredstev po posameznih projektih;
- priprava finančnih in vsebinskih planov za prijave programov na razpise in za poročanje o izvedenih programih za posamezne financerje;
- komunikacija s financerji programov (glede posameznih programov, načina poročanja, prijav na razpise, spremljanje postopkov);
- priprava zahtevkov za financerje in razdelitev stroškov glede na programe, sofinancerje programov in vrsto nastalih stroškov – priprava na knjiženje;
- priprava vseh informacij in podatkov za računovodstvo;
- pregled računovodskih knjiženj;
- sodelovanje v pripravi predlogov v spremembi zakonodaje;
- odgovornost za izvajanje sistema kakovosti in vseh s tem povezanih aktivnosti;
- delo na evalvaciji in z vsebinskimi poročili o programu;
- delo z uporabniki programov (spremljanje izvajanja programov, svetovanje pri reševanju konfliktov med uporabniki in asistenti ter drugih logističnih opravkov, povezanih s sprejemom na delo, vključitvijo v program, izvajanjem dela in prekinitvami delovnega razmerja asistentov;
- vodenje programov in projektov, ki jih izvaja društvo;
- opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, splošnimi akti, sklepi organov društva oziroma navodili predsednice ali strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: univerzitetna izobrazbe družboslovne smeri
Delovne izkušnje: 5 let delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in vsaj enega tujega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet)
- poznavanje osnov zakonodaje za društva in invalidske organizacije ter zakonov povezanih s področja delovanja društva
- poznavanje osnov računovodstva za društva
- dobro poznavanje in razumevanje principov neodvisnega življenja in osebne asistence

Sposobnost za odgovorno in samostojno delo
Organizacijske sposobnosti
Druge kompetence: Izkušnje s področja projektnega vodenja


4. Administrator/ka

Naloge:
- vodenje evidenc prejete, poslane pošte, prejetih računov;
- razporeditev pošte, spremljanje dnevnih časopisov, vodenje press clipinga;
- vodenje knjižnice, izposoje materialov iz knjižnice;
- urejanje dokumentacije in ažuriranje spletne strani društva;
- administrativna pomoč pri pripravi zahtevkov za financerje in poročila;
- pomoč pri pripravi podatkov za obračun plač (obdelava evidenc prisotnosti na delu, prevozi, bolniške, dopusti zaposlenih);
- pomoč pri pripravi in priprava kopij dokazil za poročila;
- pomoč pri izvajanju posameznih nalog v okviru programov, ki jih društvo izvaja;
- opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, splošnimi akti, sklepi organov društva oziroma navodili predsednice in strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: končana višja ali visoka šola ekonomske ali komercialne smeri
Delovne izkušnje: 3 leta delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet)
- poznavanje principov neodvisnega življenja in osebne asistence.
Druge kompetence:
Natančnost, iniciativnost

5. Osebni asistent/ka hendikepirane osebe

Naloge:
- izvaja vso potrebno pomoč po navodilih in v skladu z željami in potrebami uporabnika. Pomoč zajema vsakodnevna opravila, ki jih posameznik zaradi svojega hendikepa ne zmore opravljati sam;
- izvaja nego in drugo osebno pomoč uporabnika;
- opravlja gospodinjska opravila po navodilih in pod nadzorom uporabnika;
- varno ravna in uporablja gospodinjske, medicinsko tehnične, ortopedske pripomočke in opremo, ki jo potrebuje uporabnik;
- Spremlja uporabnika pri vsakodnevnih opravilih;
- Vozi uporabnika z uporabnikovim ali društvenim vozilom;
- Vodi lastno evidenco dela;
- Spremstvo in pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu.

Naštete naloge predstavljajo splošni okvir dela, ki ga osebni asistenti opravljajo po navodilih in ob prisotnosti uporabnikov. Za potrebe natančnejše opredelitve se uporablja profil poklica Osebnega asistenta, ki ga je izdelal YHD.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: Za delovno mesto ne zahtevamo predpisane izobrazbe
Delovne izkušnje: niso potrebne
Potrebna uporabna znanja:
- znanje slovenskega jezika,
- beleženje prisotnosti na delu,
- poznavanje principov neodvisnega življenja in poznavanje osnov osebne asistence,
- poznavanje razlike med delom osebnega asistenta/asistentke in skrbstvenimi poklici v socialnem in zdravstvenem varstvu,
- poznavanje predpisov iz varnosti pri delu.
Druge kompetence: smisel za delo z ljudmi, odgovornost, točnost, zanesljivost
Nezaželene lastnosti: pokroviteljstvo, usmiljenje, obravnava uporabnika kot bolnika


6. Računovodja/kinja oz. računovodski servis

Kadar opravlja računovodska in finančna opravila za društvo zunanji izvajalec, mora izpolnjevati splošne pogoje za računovodje. Z njim društvo sklene pisno pogodbo, v kateri opredeli medsebojna razmerja in obveznosti. Obveznosti, naloge in odgovornosti računovodje so opredeljene tudi v Pravilniku o finančno materialnem poslovanju društva YHD.

Naloge:
- Priprava in zagotavljanje izvedbe finančnega načrta, periodičnih in zaključnih računov ter analiz poslovanja;
- spremljanje stroškov, odhodkov in prihodkov;
- priprava podlag in predlogov cene storitev in drugih strokovnih podlag za odločanje,
- spremljanje finančnega stanja in poslovanja društva;
- izračunavanje in priprava zahtevkov ter nadziranje porabe proračunskih sredstev,
- izvajanje finančnih transakcij za potrebe društva;
- priprava in obračun plač, boleznin in nadomestil delavcem ter obračun potnih nalogov,
- zbiranje in knjiženje knjigovodskih listin;
- priprava zahtevkov za refundiranje, izdelava temeljnic za plače, razknjiževanje kreditov, izdelava statističnih poročil in drugih obrazcev;
- kontroliranje in likvidiranje poslovnih listin;
- vodenje in kontroliranje v računovodstvu;
- zagotavljanje kakovostnega informacijskega sistema za računalniško podporo;
- spremljanje predpisov s področja računovodstva in financ;
- permanentno individualno in organizirano usposabljanje;
- izpolnjevanje računovodskih kodeksov;
- sestavljanje predpisanih rednih in letnih računovodskih poročil;
- sestavljanje rednih in letnih davčnih poročil;
- izvajanje drugih nalog po nalogu predsednice ali strokovne vodje programa.

Zahtevani pogoji:
Potrebna izobrazba: Univ. dipl. oec ali druga ustrezna smer
Delovne izkušnje: 3 leta delovnih izkušenj
Potrebna uporabna znanja:
- aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika,
- znanje osnovnih računalniških programov (Word, Excel, internet)
- Poznavanje programskih orodij za delo v računovodsvu
Druge kompetence:
Natančnost, iniciativnost


4.5 Notranje in zunanje komuniciranje

Postopek vlaganja pritožb, mnenj ali predlogov naših uporabnikov in uporabnic programa NŽH ureja Pravilnik o pritožbenem postopku, ki pa sicer izrecno ne vključuje možnosti vlaganja pritožb drugih deležnikov. Del pravilnika je tudi poseben obrazec pritožbe, ki ga mora vlagatelj izpolniti ob vložitvi pritožbe.
Pravilnik se nahaja v prostorih društva v fasciklu Pravilniki in dokumenti in je objavljen na naši spletni strani, obvestilo o tem pa visi na vidnem mestu v pisarni.

a) notranje komuniciranje
Izmenjava informacij poteka med samimi zaposlenimi koordinatorji programa in osebne asistence dnevno, saj vsi delamo v eni pisarni, preko elektronske pošte ali računalniške mreže, ki jo imamo vzpostavljeno v pisarni, poleg tega pa še enkrat tedensko na skupnih sestankih. Z zaposlenimi asistenti poteka komunikacija individualno po potrebi, običajno enkrat mesečno pa se osebno ali telefonsko preverja, kako poteka delo pri uporabnikih. Za vse osebne asistente organiziramo tudi izobraževanje, kjer se pogovorimo o različnih vidikih osebne asistence. Poleg tega vsako leto organiziramo srečanje in izobraževanje za uporabnike našega programa, kjer izmenjamo informacije, enkrat letno pa predstavimo delovanje društva in naših programov z vsebinskim kot tudi finančnim poročilom vsem našim članom na rednem letnem občnem zboru.

b) zunanje komuniciranje
Naše financerje obveščamo o našem delu v obveznih poročilih, ki jih moramo zanje pripraviti, poleg tega pa jih obveščamo o vseh posebnih projektih, ki jih poleg financiranega programa NŽH prav tako izvajamo in jim ob teh priložnostih pošljemo tudi končne produkte teh projektov (izdaje zloženk, brošur, izvedba okroglih miz, snemanje dokumentarnega filma in spotov za vzpodbujanje zaposlovanja hendikepiranih…). Poleg tega urejamo spletni portal Handyworld, kjer obveščamo vse zainteresirane- tako uporabnike, zaposlene osebne asistente in širšo javnost o pomembnejšem dogajanju tako v našem društvu, programu NŽH kot tudi širše.

YHD – Drutvo za teorijo in kulturo hendikepa je ne izrednem Zboru članov, dne 8. 12. 2008, na podlagi 34. člena Statuta sprejelo


Pravilnik o delu častnega razsodišča


Uvod

1. člen

Ta pravilnik določa disciplinske kršitve in postopek odločanja Častnega razsodišča društva YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa (v nadaljevanju častno razsodišče) v primeru izrekanja disciplinskih ukrepov članom društva, v skladu s 34. členom Statuta YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa.


Disciplinske kršitve

2. člen

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče, so:
• Kršitve določb Statuta YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa,
• nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
• neizvrševanje sklepov organov društva,
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.


Disciplinski ukrepi

3. člen

Disciplinski ukrepi, ki jih v skladu s tem pravilnikom izreče častno razsodišče, so:
• opomin,
• javni opomin,
• izključitev iz društva.


Lažja kršitev

4. člen

Častno razsodišče izreče opomin v primeru kršitve določil druge alineje 2. člena tega pravilnika ali v primeru neplačevanja članarine, v skladu s šesto alinejo 15. člena Statuta društva.

Težja kršitev

5. člen

Častno razsodišče izreče javni opomin v primeru kršitve določil prve in tretje alineje 2. člena tega pravilnika.

Z javnim opominom se seznani vse člane društva.


Izključitev iz društva

6. člen

Častno razsodišče lahko iz društva izključi člana, ki s svojim dejanjem škoduje ugledu društva.


Organ postopka

7. člen

Organ društva, ki vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu s tem pravilnikom, je častno razsodišče.


Častno razsodišče

8. člen

Člane častnega razsodišča, v skladu s 32. členom Statuta društva, voli Zbor članov za dobo 2 let.

Častno razsodišče sestavljajo 3 člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika častnega razsodišča.


Uvedba disciplinskega postopka

9. člen

Častno razsodišče uvede disciplinski postopek na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva (zbor članov, predsedstvo, nadzorni odbor).

Častno razsodišče mora na podlagi pisnih zahtev, ki so jih vložile osebe iz prvega odstavka tega člena na častno razsodišče, najkasneje v roku 30 dni od dneva prejema pisnega zahtevka sklicati sejo častnega razsodišča.


Disciplinski postopek

10. člen

Častno razsodišče mora obvestiti člana društva o uvedbi disciplinskega postopka z vročitvijo pisne zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.

Član društva, proti kateremu je uveden disciplinski postopek, se ima pravico zagovarjati.


Sklic seje

11. člen

Častno razsodišče odloča na sejah. Sejo častnega razsodišča sklicuje in vodi predsednik častnega razsodišča, v primeru zadržanosti pa eden od članov častnega razsodišča.

Častno razsodišče mora najmanj 8 dni pred sejo obvestiti člana, proti kateremu je uveden disciplinski postopek, o seji ter mu izročiti kopijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, če mu je ni že prej izročilo.

Častno razsodišče mora člana opozoriti, da bo odločalo o disciplinskem ukrepu v njegovi nenavzočnosti, če se seje ne bo udeležil iz upravičenih razlogov.

Častno razsodišče mora člana opozoriti, da ima na seji pravico do obrambe in do predlaganja dokazov.


Izvajanje dokazov

12. člen

Častno razsodišče na seji izvaja dokaze po predlogu iz zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in obrambe člana, proti kateremu je uveden disciplinski postopek. Po lastni presoji lahko častno razsodišče izvede tudi druge dokaze.

Po končanem dokaznem postopku častno razsodišče sprejme svojo odločitev o zahtevi za uvedbo postopka.

Disciplinski postopek pred častnim razsodiščem na prvi stopnji mora biti končan v 90 dneh po uvedbi postopka.




Sprejemanje odločitev

13. člen

Častno razsodišče je sklepčno, če so prisotni vsi trije člani, za odločitev pa morata glasovati vsaj dva člana.

V primeru, če je disciplinski postopek uveden proti članu častnega razsodišča, častno razsodišče veljavno odloča, če so na seji častnega razsodišča prisotni preostali člani častnega razsodišča in predsednik nadzornega odbora društva.


Oblika in vročitev sklepa

14. člen

Častno razsodišče odloča s sklepom.

Sklep častnega razsodišča mora vsebovati uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu.

Poleg podatkov, ki jih mora vsebovati po zakonu o upravnem postopku, mora sklep vsebovati tudi ime in priimek predsednika in članov častnega razsodišča, ki so sodelovali pri odločanju.

Sklep podpiše predsednik častnega razsodišča oziroma oseba, ki je vodila disciplinski postopek.

Sklep se izda pisno v dveh izvodih, od katerih se eden vroči članu, zoper katerega je bil uveden disciplinski postopek.


Prisotnost na sejah

15. člen

Na seji častnega razsodišča lahko poleg članov častnega razsodišča sodelujejo tudi druge osebe, vendar te nimajo pravice glasovanja.

O poteku seje častnega razsodišča se piše skrajšani zapisnik, ki ga podpišejo prisotni člani častnega razsodišča in zapisnikar.

Administrativno in strokovno pomoč pri delu častnega razsodišča zagotavlja predsedstvo društva.





Pritožba

16. člen

Zoper sklep, ki ga izreče častno razsodišče kot prvostopenjski organ, ima član pravico pritožbe na Zbor članov, kot drugostopenjski organ.

Pritožbo mora vložiti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odpravka sklepa. Pritožbo vloži v enem izvodu pri častnem razsodišču.


17. člen


Pri svojem poslovanju častno razsodišče uporablja pečat in naslov YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa.



Ljubljana, 8. 12. 2008



Predsednica društva
Elena Pečarič