1.
Dobro bi bilo opredeliti namen tega zakona, kajti lahko dobimo vtis, da gre predvsem za ustvarjanje novih delovnih mest za strokovnjake in druge tehnične delavce, ki se bodo ukvarjali z zaposlovanjem hendikepiranih. Ali pa gre za "izboljšanje" statistične slike zaposlovanja hendikepiranih? Jasno bi moralo biti favorizirano zaposlovanje v običajnem okolju in seveda temu primerne stimulacije, tako za delodajalce, kakor tudi za brezposelne oz. iskalce zaposlitve. Le tako se bo zgodil dejanski premik v konceptu, ki bo hendikepirane posameznike tudi dejansko izenačeval z ostalimi delavci. Invalidska podjetja ne smejo biti privilegirana mesta zaposlovanja hendikepiranih in v kvoto 40 % ne smejo biti všteti posamezniki na zaposlitveni rehabilitaciji.

Osredotočili se bomo predvsem na prvi del, kjer se govori o uvajanju nove pravice do osebnega pomočnika za osebe, ki spadajo pod Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Zelo natančno smo preučili predlagane spremembe. Uvod in razloge za uvajanje nove pravice se nam vsekakor zdijo smiselni, utemeljeni in seveda potrebni, zato smo bili pri branju členov toliko bolj šokirani in zgroženi pri branju posameznih členov. Predpostavljamo, da je »osebni pomočnik« le prevod za osebnega asistenta, saj se zgornji primeri sistemskih rešitev v različnih državah nanašajo prav na zagotavljanje neodvisnosti hendikepiranih in osebna asistenca je osnovni in ključni element za doseganje le-te. Lepo so prikazane različne storitve, ki omogočajo pravico do izbire osebnega asistenta, predvsem ljudi, ki potrebujejo stalno pomoč. V členih pa ni zaslutiti niti sledi o načelih in storitvah, ki jih je pri tem potrebno upoštevati oz. uvesti. Pisci očitno nimajo predstave o zadevah katere predlog obravnava (pravico porabnika, vloga staršev, kaj in kdo je osebni asistent ter kaj počne). Uvedba nove pravice oz. novih storitev zahteva tudi radikalno drugačno razmišljanje, saj v nasprotnem primeru niso smiselne; novo ime na starem kalupu lahko samo ovira razvoj individualiziranih storitev in pravico do izbire. Če pa so pisci z osebnim pomočnikom na nekaj drugega kot je osebni asistent bi to moralo biti posebej razloženo v čem so razlike.

ZA SAMODETERMINACIJO IN ENAKE MOŽNOSTI - proti zakonu o invalidskih organizacijah


V današnjem svetu se vse bolj uresničujejo načela enakih možnostih, uveljavljene so človekove pravice, pravica do izbire, pluralizacija storitev in pluralizacija izvajalcev storitev. Vse to so načela, ki so pogoj neodvisnega življenja hendikepiranih ljudi, njihovega enakopravnega uveljavljanja v družbi in nediskriminatorne obravnave. Neodvisno življenje je pravica in dolžnost, da posameznik odloča o lastnem načinu življenja.